Ljubljana, 23. maja (STA) - V Ljubljani danes poteka delovno srečanje v okviru projekta Krepitev zdravja za vse. Tokrat so v ospredju preventivne aktivnosti in pristopi, ki jih za otroke, mladostnike, nosečnice ter mlade mamice in njihove novorojenčke razvijajo in nadgrajujejo v okviru projekta. Zdrav začetek je namreč neprecenljiva popotnica za dobro zdravje v odrasli dobi.

Slednje je v uvodnem delu današnjega dogodka poudarila generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Mojca Gobec. Po njenih besedah v okviru projekta uvajajo in testirajo nove pristope za krepitev zdravja in zmanjševanje neenakosti v zdravju med prebivalci vseh starostih skupin. Cilj pa je krepitev zdravja prebivalstva in opolnomočenje ljudi, da čim dlje ostanejo zdravi, nato pa na koncu uživajo tudi aktivno starost.

V okviru današnjega srečanja posebno pozornost namenjajo novostim, namenjenim otrokom in mladostnikom. Želijo jim pomagati, da razvijejo zdrave navade, ki zmanjšajo tveganja v odraslem življenju in starosti. Čeprav je po besedah Gobčeve blaginja otrok v Sloveniji primerljiva z blaginjo otrok na Norveškem in smo na tem področju v svetovnem vrhu, pa to ne pomeni, da ni treba razmišljati o uvajanju sprememb. V projektu pa se bo pokazalo, kaj deluje.

Načini, kako so v okoljih pristopili k spodbujanju prebivalcev za zdrave izbire, so navdušujoči že sedaj, je ugotavljala direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Nina Pirnat. Inštitut namreč operativno vodi projekt, medtem ko ga sofinancirata ministrstvo za zdravje in EU.

Pirnatova je izrazila zadovoljstvo, da so se na današnjem srečanju zbrali v tako velikem številu. Med udeleženci pa so bili tako predstavniki ministrstva za zdravje, NIJZ, ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, kot tudi sodelujoči v projektnih timih, predstavniki zdravstveni domov, šol in staršev.

Zbrane je uvodoma pozdravila tudi podpredsednica Zveze aktivov svetov staršev Lara Romih, ki je poudarila, da podpirajo projekte, ki so naravnani preventivno in v enaki meri ter enako kakovostno dosežejo vse otroke po državi. Po njenih besedah so za ohranitev koncepta organiziranih sistematskih pregledov, širše pa za preventivno zdravstveno varstvo v navezavi s šolo.

Prav vključevanje družine in konstruktiven dialog z vrtci, šolami in širšo skupnostjo je sicer usmeritev projekta. Za učinkovito preventivno zdravstveno varstvo otrok in mladostnikov je namreč zelo pomemben interdisciplinarni pristop, ki omogoča sodelovanje vseh zdravstvenih, vzgojno varstvenih, izobraževalnih in drugih struktur v skupnosti, ki pripomorejo k učinkoviti podpori k ohranjanju zdravja otrok in mladostnikov ter drugih ranljivih skupin.

Rade Pribaković Brinovec z NIJZ, ki vodi projekt Model skupnostnega pristopa za krepitev zdravja in zmanjševanje neenakosti v zdravju v lokalnih skupnostih, je poudaril, da so ponosni na multidisciplinarnost. Izpostavil je skupnostni pristop, program družinske obravnave in pristop k ranljivim skupinam, kjer je omenil izvedbo dodatnih preventivnih obiskov v družinah, ki so prepoznane kot ranljive.

Na današnjem srečanju so predstavili tudi nekatere konkretne izkušnje centrov za krepitev zdravja in na novo vpeljanih strokovnih skupin v zdravstvenih domovih in lokalnih skupnostih, ki nudijo podporo izvajanju programa. Direktor Zdravstvenega doma Slovenske Konjice Dejan Verhovšek je denimo pojasnil, da so pri njih analizirali razmere in kot ranljivo skupino prepoznali albanske žene in otroke ter jih aktivno vključili v preventivne programe s pomočjo medkulturnega mediatorja za albanski jezik. Prednost takšnega pristopa pa je po njihovih izkušnjah tudi izboljšanje komunikacije med različnimi izvajalci in strokovna podporo izvajalcem preventive.

Ob zagotavljanju enakosti v zdravstveni oskrbi ranljivih skupin so med novostmi in nadgradnjami danes omenili tudi dodatne preventivne aktivnosti patronažne službe, vključno s presejanjem na poporodno depresijo, nadgradnje pri preventivnih pregledih otrok in mladostnikov ter aktivnosti, namenjene mladim, ki ne zaključijo uspešno šolanja in niso zaposleni.

V projektu sicer sodeluje 25 zdravstvenih domov iz Slovenije, 16 iz vzhodne in devet iz zahodne kohezijske regije.