Ljubljana, 15. decembra - Za diagnosticiranje kronične limfocitne levkemije danes zadošča že analiza krvi, pri zdravljenju pa poleg kemoimunoterapije pride v poštev tudi tarčno zdravljenje, ki se kaže kot čedalje bolj uspešno, je na spletnem izobraževalnem dogodku STAkluba in Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo (L&L) ocenil zdravnik Matevž Škerget.

Kronična limfocitna levkemija je kronična neozdravljiva bolezen, ki pa poteka zelo različno. Če je potek bolezni pri nekaterih bolnikih zelo hiter in ti niso odzivni na terapijo, pa zato približno tretjina pacientov ne potrebuje zdravljenja in živi normalno, je navedel specialist interne medicine z UKC Maribor Andrej Soršak.

Obstaja sicer neizrazita genetska dovzetnost, k pojavu bolezni prispevajo tudi okoljski dejavniki. V Sloveniji na leto odkrijejo dobrih 100 novih bolnikov, povečini pa gre za bolezen starejših, saj so bolniki ob postavitvi diagnoze v povprečju stari 72 let, je še navedel Soršak.

Bolezenski znaki so povečane, a praviloma neboleče bezgavke, povečana vranica, nepojasnjena in dalj trajajoča vročina, hujšanje in nočno potenje. Bolniki tožijo tudi za utrujenostjo in so bolj dovzetni za različne okužbe.

Po besedah specialista interne medicine in hematologije na UKC Ljubljana Matevža Škergeta bolezen dandanes odkrijejo tudi že povsem naključno že na podlagi analize krvi. Bolnike z diagnozo redno spremljajo, ker pa bolezen napreduje le postopoma ali včasih sploh ne, zgodnje zdravljenje ni smiselno, kar je včasih težko razložiti pacientom.

Za zdravljenje se odločijo v primeru večjih težav, kot so nenormalno hujšanje, izrazito potenje ali poslabšanje krvne slike. Ob poslabšanju bolezni z dodatnimi preiskavami poskušajo ugotoviti, ali gre za bolj prijazno ali pa za manj ugodno obliko. V prvem primeru zdravljenje lahko poteka s kemomunoterapijo, v drugem primeru pa se odločijo za tarčno zdravljenje. Pri slednjemu je treba biti posebej pozoren na sopojave tovrstnega zdravljenja, je opozoril.

Škerget je ob tem izpostavil visoko uspešnost tarčnih zdravil, ki jih uporabljajo šele zadnja leta in katerih učinkovitost šele zdaj dobro ugotavljajo. Tudi pri najbolj neugodnih oblikah bolezni so bolniki, k jih spremljajo, po šestih letih še tu in se zdravijo z istimi zdravili. Če so podatki o preživetju spodbudni, pa se je po njegovih besedah treba tudi zavedati, da bodo pacienti tarčna zdravila jemali dosmrtno.

Soršak je opozoril tudi na pomen zdravega življenjskega sloga in podpornih terapij.

Združenje L&L bolnikom preko podpornega programa Skupaj na poti do zdravja nudi psihološko in drugo podporo, preko spletne platforme Posvetuj.se pa ponujajo tudi individualno svetovanje.

Spregovorila je tudi članica L&L Darinka Vazovec, ki so ji kronično limfocitno levkemijo ugotovili povsem naključno ob sistematskem pregledu pred dvema letoma. Sicer ji bolezen ne povzroča težav, tako da hodi v službo in živi normalno življenje brez omejitev. Kot je dodala, je ne glede na bolezen "na življenje treba gledati pozitivno in živeti normalno življenje, dokler se le da".