Ljubljana, 15. oktobra - V Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije, kjer si prizadevajo za čim boljšo ozaveščenost o možganski kapi, poudarjajo, da je zdrav način življenja od mladih nog naprej najboljša preventiva. Na to so spomnili tudi na današnji virtualni novinarski konferenci pred svetovnim dnevom možganske kapi, 29. oktobrom.

Svetovni dan bo letos pod geslom Pridruži se gibanju, saj z zdravim načinom življenja lahko pomembno zmanjšamo tveganje za možgansko kap v odrasli dobi, je povedal predsednik društva Matija Cevc. Več kot tretjina vseh možganskih kapi se po njegovih besedah pojavi pri ljudeh, ki se ne gibljejo dovolj. Tveganje pa bo zmanjšalo že 20 do 30 minut zmerne telesne dejavnosti petkrat na teden.

V društvu svetujejo, da zaradi bolezni in nevarnosti širjenja novega koronavirusa ne opuščamo redne telesne dejavnosti. Le prilagodimo jo svojim možnostim in upoštevamo veljavne ukrepe proti širjenju virusa.

Najpomembnejši dejavnik tveganja za možgansko kap, na katerega lahko vplivamo, je sicer visok krvni tlak. Običajno ga sami ne čutimo, pač pa ga čutijo naše žile in srce. Glede na to so zelo pomembne redne kontrole in pa zdravljenje, če je tlak povišan. Poleg tega je pomemben dejavnik tveganja tudi nereden ritem srca oziroma atrijska fibrilacija. V takem primeru je treba k zdravniku.

Četrtina vseh možganskih kapi pa je povezana z nezdravim načinom prehranjevanja. Priporočljiva je prehrana z veliko svežega sadja in zelenjave, obroki pa naj bodo zdravi in pripravljeni doma, predlagajo v društvu.

Nastanek možganske kapi, ki je v razvitem svetu glavni vzrok za invalidnost in tretji vzrok smrtnosti, je v večini primerov mogoče preprečiti, je izpostavila Janja Pretnar Oblak z nevrološke klinike v Ljubljani. Pri tem je po njenih besedah ključno zdravljenje dejavnikov tveganja, kot so visok krvni tlak in povišane vrednosti holesterola, prav tako pa je zelo pomemben tudi zdrav življenjski slog.

Zdravniki ugotavljajo, da je med prvim valom epidemije prišlo v primerjavi z običajnimi obdobji precej manj bolnikov s šibkimi znaki kapi ali s prehodno kapjo, pri katerih je mogoče pojav velike kapi preprečiti. Toda možganska kap je po njenih besedah urgentno stanje tudi med epidemijo, klic na številko 112 pa je nujen.

Telesna dejavnost, ki je pomembna preventiva, je sicer nujna tudi po možganski kapi, je dejala Tatjana Erjavec z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča, ki je podpredsednica Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije. Z doslednim upoštevanjem t. i. sekundarne preventive, torej po prvi kapi, bi lahko zmanjšali pojavnost vnovične ishemične možganske kapi kar za 80 odstotkov, je pojasnila.

Kar tretjina bolnikov po njenih besedah doživi ponovno možgansko kap, pet odstotkov pa jih v prvem letu doživi še srčni infarkt. Slabi petini oseb z ohromelostjo po možganski kapi morajo amputirati nogo.

Društvo za zdravje srca in ožilja v torek vabi na Prešernov trg v Ljubljani na osrednjo prireditev, ki jo organizirajo skupaj z združenjem bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo. Pridružila se jim bo tudi Zveza društev diabetikov Slovenije. Osebe s sladkorno boleznijo imajo namreč večjo možnost, da doživijo možgansko in srčno kap, večja je tudi možnost za kronično ledvično bolezni in zaplete, kot sta diabetična slepota in diabetično stopalo.