12. strateška konferenca VoI se je fokusirala na izzive prihodnosti. Iskali smo odgovore na vprašanja, kaj potrebujemo, da jih bo naš zdravstveni sistem, na finančno vzdržen način, lahko naslavljal.

Bogi Eliasen, zdravstveni direktor na Copenhagen Institute for Future Studies je povedal, da bo na kratek rok težko zagotoviti hitro rast sredstev, zato je potrebno prerazporediti tista, ki so na voljo. »Že danes bi 30 % bremena bolezni lahko preprečili, bodisi s preventivo, primarno in predvsem sekundarno, bodisi z zgodnjo intervencijo in večjo odgovornostjo pacientov. Poleg politične odgovornosti moramo večji poudarek dati tudi osebni odgovornosti«, je dejal. To je poudarila tudi Tanja Španić, predsednica Združenja Europa Donna Slovenija in predsednica Evropske zveze za raka dojk – Europa Donna, ki svetuje: »V prvi vrsti smo sami odgovorni za svoje zdravje. Z zdravim življenjskim slogom ter odzivanjem na preventivne in presejalne programe lahko naredimo veliko, predvsem za kronične nenalezljive bolezni, z ustreznim cepljenjem pa tudi za nekatere nalezljive.«  

Ricardo Baptista Leite, dr. med., glavni izvršni direktor The International Digital Health and Artificial Intelligence Research Collaborative v Ženevi, države spodbuja, da se čim prej preusmerijo iz sistemov, ki se ukvarjajo z zdravljenjem bolezni, k sistemu, ki dejansko spodbuja zdravje in dobro počutje. Osredotočiti se moramo na zdravstvene rezultate in na dobro počutje ter kakovost življenja, to je po njegovem osnova. Na tem moramo graditi in razvijati zdravstveni sistem. Kar 70 % koristi za zdravje izhaja iz zmanjšanja temeljnih okoljskih, socialnih in vedenjskih tveganj ter povečanja dostopa do visokokakovostne preventivne oskrbe. »Zagotovite, da bolezni, ki se jih lahko prepreči, preprečite in bolezni, ki jih lahko zdravimo, zdravite na najsodobnejše, oziroma najučinkovitejše načine. Pri zdravljenju se osredotočite na izide zdravljenja, ki so pomembni za paciente.« Kot je dejal prim. mag. Dorjan Marušič, mednarodni svetovalec: »Primarna raven mora (po)ostati temelj našega sistema s prvo prioriteto: usmeritev v rezultate za dvig kakovosti z osredotočenostjo na pacienta.« Temu je pritrdila tudi Tanja Španić, ko je dejala: »Opolnomočeni pacienti imajo boljše izide zdravljenja in bistveno bolje sodelujejo pri soodločanju o svojem zdravljenju.«

Pomemben izziv zdravstvenih sistemov je pomanjkanje in neustrezna razporeditev delovne sile. Danes dve tretjini zdravstvenih delavcev dela v bolnišnicah, ki bi morale biti zadnje mesto, kamor bolnik pride. Potrebna je prerazporeditev zdravstvenih delavcev v zgodnejše faze obravnave bolnikov. Predvsem pa je potrebna razbremenitev zdravstvenih delavcev, s pomočjo digitalizacije in digitalnih orodij. S tem lahko zdravstvene delavce razbremenimo rutinskih in administrativnih opravil. Glede uporabe digitalnih orodij je dr. Eric Sutherland, vodja Digitalnega zdravstva pri OECD opozoril, da se je treba upreti skušnjavi, da bi preprosto uporabili digitalna orodja, da samo dopolnimo način, kako delamo sedaj. Vzpostaviti moramo tehnično in regulatorno okolje, ki omogoča digitalne zdravstvene inovacije s sekundarno uporabo podatkov.

Glede podatkov je Metka Zaletel, predstojnica Zdravstveno podatkovnega centra NIJZ poudarila, da je podatkov v Sloveniji ogromno. Imamo sicer nekaj informacijskih lukenj, ki pa so relativno majhne in jih v večini primerov lahko nadomestimo z ocenami na podlagi modelov drugih držav. Izpostavila je pomen sodelovanja vseh deležnikov in uporabnikov podatkov. ”Le tako lahko dosežemo boljšo celostno obravnavo pacientov,” je prepričana Zaletelova. Prav tako je nujno zagotoviti ustrezno in kvalitetno povratno informacijo zdravstvenim delavcem. To jih motivira in spodbuja k izboljšavam in prispeva k njihovemu zadovoljstvu. Podatki, pretvorjeni v informacije, služijo tudi odločevalcem, da lahko bolje razvijajo politike zdravstvenega sistema, ki bo pripravljen na prihodnje potrebe. 

Pomembno je tesnejše sodelovanje med vsemi deležniki, vključno z javnimi institucijami, podjetji in bolniki. To je na okrogli mizi izpostavil tudi Mircha Poldrugovac iz Centra za zdravstveno varstvo NIJZ, ko je dejal: »Ključno je, da se vsi deležniki tega zavedamo. Le tako bomo prepoznali, da sta medsebojno zaupanje in prevzem so-odgovornosti za celoten sistem nujna za uspešno in učinkovito uvajanje sprememb v zdravstvenem sistemu.«

Izr. prof. dr. Petra Došenović Bonča, predstojnica Katedre za ekonomijo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani je srečanje sklenila z naslednjo mislijo: »Strategija zdravstva je po definiciji deležniška in kot takšna zahteva partnerstvo, zaupanje in konstruktivno sodelovanje, saj brez tega ni mogoče zagotoviti fleksibilnega zdravstvenega sistema, ki se hitro odziva na potrebe bolnikov in zdravstvene izzive celotne družbe.«    

Na osnovi razprave FarmaForum izpostavlja še nekaj korakov, ki lahko pospešijo pot do skupnega cilja, ki je vzpostavitev vzdržnega, trajnostno naravnanega in na pacienta osredotočenega zdravstvenega sistema:

● Izobraževanje, usposabljanje in motiviranje zdravstvenih delavcev za digitalno transformacijo, ki jim bo postopoma omogočila več časa za pacienta in hitro pridobivanje  relevantnih povratnih informacij, na osnovi podatkov, ki jih vnašajo v interoperabilen in robusten informacijski sistem;

● Pridobivanje in izobraževanje vodilnega kadra s sposobnostjo vodenja kompleksnih sistemov, kot je zdravstveni.

● Motiviranje vseh državljanov za deljenje in uporabo anonimiziranih zdravstvenih podatkov za boljše odločanje in napredek pri zdravljenju in v zdravstvu. Predlagamo kampanjo ozaveščanja o dobrobitih, ki jih sekundarna uporaba podatkov prinese posameznikom (vsem nam), zdravstvenemu sistemu in družbi kot celoti.

Posnetek celotne konference je na voljo tukaj: https://www.youtube.com/watch?v=3xj683U1f28