Med največje mite v slovenskem zdravstvu spadajo populistične ocene, da so zdravila v Sloveniji med najdražjimi v Evropi in da izdatki zanje strmo naraščajo. A številke in dejstva dokazujejo, da temu v resnici ni tako. Čeprav se poraba zdravil zaradi staranja prebivalstva povečuje, smo za zdravila na recept leta 2016 porabili 21 milijonov manj kot leta 2009. Cene zdravil so v obdobju od 2010 do 2016 padle za 30 odstotkov. Delež za zdravila je v celotnih izdatkih za zdravstvo med letoma 2012 in 2016 padal in je leta 2016 znašal le še 14,6 odstotka. 

Pa si cene zdravil v Sloveniji oglejmo nekoliko podrobneje. Eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na porabo zdravil, je starost prebivalstva. Demografski trendi jasno kažejo, da se je prebivalstvo v Sloveniji v zadnjem času staralo izredno hitro. Imamo namreč blizu 400.000 prebivalcev, starejših od 65 let, kar je skoraj 30 odstotkov več kot pred desetimi leti. Ker zdravstvene potrebe državljanov po 65. letu strmo narastejo, in sicer za približno dvakrat, to pomeni tudi večje stroške za zdravstvo. Skladno z demografskimi spremembami se poraba dnevnih odmerkov zdravil stalno povečuje, kar je povezano s podaljševanjem življenjske dobe bolnikov in izboljševanjem kakovosti življenja ljudi v Sloveniji. 

Za zdravila porabimo manj           

Kljub povečanim potrebam in dobremu naboru novih razvrščenih zdravil so bili stroški za zdravila leta 2016 nižji kot leta 2009. Analiza podatkov iz letnih poročil oddelka za zdravila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je pokazala, da zdravila na recept niso prispevala k dvigovanju stroškov za zdravstvo. Nasprotno – za zdravila na recept smo leta 2016 porabili kar 21 milijonov evrov manj kot leta 2009, poleg tega so bili  odhodki ZZZS za zdravila  leta 2016 za 13,9 milijonov evrov nižji od z rebalansom dodeljenih sredstev. 

Kako je določena najvišja dovoljena cena?

V Sloveniji so najvišje dovoljene cene (NDC) zdravil pod strogim nadzorom. Po zakonu je NDC za posamezno zdravilo v Sloveniji najnižja cena tega zdravila med izbranimi državami, to je med Nemčijo, Francijo in Avstrijo. Čeprav se na prvi pogled zdi, da raven NDC zdravil v Sloveniji določajo le tri države, upoštevajo Avstrija, Nemčija in Francija, vsaka na svoj način, tudi druge države ali relevantne klinične doprinose – vrednosti - zdravila. Tako na raven NDC v Sloveniji dejansko posredno vplivajo tudi druge evropske države.

Cene precej pod evropskim povprečjem

Konec leta 2017 je slovensko podjetje za raziskavo trga PhMR naredilo raziskavo o tem, kolikšne so NDC zdravil po Evropi. Rezultati so pokazali, da je raven NDC zdravil v Sloveniji precej pod povprečjem držav z višjim bruto domačim proizvodom (BDP), pod ravnijo cen v skandinavskih in drugih razvitih državah ter le dva odstotka nad cenami v evropskih državah z nižjim BDP. V Sloveniji zdravil torej ne preplačujemo, seveda pa NDC ni končna cena, po kateri farmacevtska industrija zdravila dejansko trži. NDC predstavlja le izhodiščno ceno za nadaljnja pogajanja med ZZZS in farmacevtsko industrijo, ki nato dogovorita še dodatne popuste. 

Visoki povprečni popusti

Poglobljena analiza podjetja QuintilesIMS (NYSE), vodilnega svetovnega ponudnika storitev in podatkovnih baz, ki temeljijo na integriranih informacijsko-tehnoloških rešitvah na področju zdravstva, je pokazala, da so dodatni popusti na NDC zdravil v Sloveniji izdatni in še rastejo. Rezultati za leti 2013 in 2016 so pokazali, da povprečen dodatni popust na NDC za zdravila znaša več kot 20 odstotkov. In če smo na televiziji lahko slišali, da pri diagnostični opremi ni mogoče dobiti popolnoma enakega »Mercedesa« 20 odstotkov ceneje, kot stane v Franciji ali Nemčiji, je situacija na področju inovativnih zdravil na recept zaradi sodelovanja med ZZZS in inovativno farmacevtsko industrijo nasprotna. 

Padec cen v zadnjih letih

Strokovnjaki z Ekonomske fakultete v Ljubljani so naredili dodatno razčlenitev stroškov zdravstvenih storitev, ki se financirajo iz sredstev ZZZS in ugotovili, da cene zdravil skozi leta padajo. Cene zdravil so v obdobju od leta 2010 do leta 2016 padle za 31 odstotkov, medtem ko so v istem obdobju cene življenjskih potrebščin narasle za 5,9 odstotka. Pri analizi so upoštevali ceno, količino in dve vrsti strukturnih premikov. Indeks cen za zdravila so izračunali po isti metodologiji, kot se izračuna indeks cen življenjskih potrebščin. Negativen učinek na izdatke za 31 odstotnih točk velja za cene zdravil, ki so bila predpisovana v celotnem analiziranem obdobju. Ta prihranek pri zdravilih je omogočil strukturne premike v predpisovanju v korist nekoliko dražjih zdravil, kar je posledica uvajanja novih, učinkovitejših zdravil in tudi posledica staranja prebivalstva. Tako privarčevana sredstva so omogočila tudi povečanje količine predpisanih zdravil, ki se merijo v definiranih dnevnih odmerkih (DDD).

Kako se primerjamo z drugimi državami? 

Primerjavo Slovenije je možno delati z državami s podobnim številom razvrščenih zdravil in indikacij, kot jih ima Slovenija. Slovenija ima na prebivalca med državami s podobnim dostopom do zdravil - primerjava s Francijo, Belgijo, Norveško, Avstrijo, Finsko, Švedsko, Španijo - najnižje izdatke za zdravila. Slovenske davkoplačevalce gotovo lahko veseli, da podatki organizacije OECD in evropskega združenja EFPIA kažejo, da slovenski bolniki za 230 evrov na leto dobijo približno enak nabor zdravil kot belgijski za skoraj 450 evrov! Če bi v EU določili, da mora enak »Mercedes« v revnejših državah stati manj kot v bogatejših, in če bi upoštevali slovensko kupno moč po podatkih organizacije OECD, bi ugotovili, da je Slovenija med državami, ki si dober nabor zdravil - verjetno zaradi ugodnejših cen zdravil - bistveno lažje privoščijo kot večina drugih držav s podobnim naborom razvrščenih zdravil in indikacij.

Škatlica zdravil za ceno škatle bonbonov

Leta 2015 je bilo več kot 83 odstotkov izdanih zdravil cenejših od 10 evrov in skoraj 65 odstotkov zdravil cenejših od 5 evrov. To je pokazala  analiza predpisovanja zdravil glede na njihovo ceno, ki jo je izvedla mag. Alenka Rutar Pariš, mag. farm. (Analiza je dostopna tu https://www.linkedin.com/pulse/so-zdravila-res-predraga-alenka-rutar-pari%C5%A1/). Do podobnih ugotovitev o porabi zdravil glede na njihovo ceno so prišli tudi raziskovalci z Ekonomske fakultete. In na tem mestu se moramo vprašati, ali si res želimo za zelo močne substance, od katerih pričakujemo vrhunsko kakovost in natančnost izdelave, plačevati manj kot za navadno bonboniero? 

Rezerve so drugod

Vsi ti podatki, še posebej podatka o padcu cen v obdobju 2010–2016 in strošku na prebivalca, jasno nakazujejo, da so bile cene v Sloveniji pred letom 2010 na evropskem povprečju, danes pa ga ne ujamejo več. Zato je treba za ohranjanje dobre dostopnosti do zdravil v inovativna zdravila investirati več. Prihranke bi bilo treba iskati v drugih delih izdatkov za zdravstvo, mogoče tudi s preslikavo stroge regulacije področja zdravil na druga področja zdravstva.

Zdravila niso le strošek, temveč velika vrednost sodobne družbe

Zdravila rešujejo človeška življenja, to vemo. Samo leta 2008 smo v Sloveniji lahko zabeležili kar 700 smrti manj zaradi rakavih obolenj. Globalno gledano se je zaradi novih terapij umrljivost zaradi raka od 90. let prejšnjega tisočletja zmanjšala za 20 odstotkov in dve od treh diagnosticiranih oseb preživita vsaj pet let. V zadnjih dveh desetletjih se je zaradi napredka pri zdravljenju bolnikov z virusom HIV ali aidsom smrtnost znižala za kar 80 odstotkov, razvoj učinkovitih zdravil pa je to bolezen spremenil iz akutne in smrtne v kronično. 

Daljše in bolj kakovostno življenje

Poleg daljšega življenja zdravila družbi in posamezniku prinašajo še mnoge druge vrednosti, kot so denimo zmanjšanje potreb po drugih zdravstvenih storitvah, zlasti v bolnišnicah in domovih za ostarele, izboljšanje kakovosti življenja in izboljšanje zmožnosti za delo. Poglejmo, na primer, bolnike s kroničnimi boleznimi, kot sta revmatoidni artritis ali multipla skleroza. V 90. letih prejšnjega tisočletja je zdravljenje revmatoidnega artritisa sicer omogočalo zmanjševanje vnetij sklepov, vendar je bilo usmerjeno v blaženje simptomov, bolezen pa je relativno hitro napredovala do funkcionalne nezmožnosti. Danes so lahko biološka imunomodulirajoča zdravila (DMARDs) ciljno usmerjena na vzroke vnetij, kar izboljša telesno zmogljivost bolnikov in preprečuje nepopravljive poškodbe sklepov. Tudi pri bolnikih z multiplo sklerozo so peroralna in biološka zdravila, ki so dobila dovoljenje v zadnjih petnajstih letih, izrazito izboljšala njihove zdravstvene izide, upočasnila napredek bolezni in omogočila manj ponovnih izbruhov bolezni. Koristni učinki inovacij so prisotni tudi pri vseh pogostih kroničnih boleznih, kot so na primer srčno-žilne bolezni in sladkorna bolezen.  

Manj bolniške, več prihranka 

Zdravila tako posredno prispevajo tudi k zniževanju drugih stroškov za družbo, saj študije, ki temeljijo na podatkih OECD in ameriških zdravstvenih zavarovalnic, jasno kažejo njihov vpliv na manjše število bolniških odsotnosti. Ena od študij¹ je, denimo, pokazala, da je v dvajsetih državah OECD povprečno znižanje izdatkov - na prebivalca - zaradi bolnikov z boleznimi srca in ožilja 3,7-krat večje od zvišanja stroškov zaradi uporabe novih zdravil. 

¹ Lichtenberg, F.R., 2009: »Have newer cardiovascular drugs reduced hospitalization? Evidence from longitudinal country-level data on 20 OECD countries, 1995-2003,« Health Economics, John Wiley & Sons, Ltd., vol. 18(5), str. 519–534.