Pri pripravi je sodelovalo več kot 20 organizacij, ki se ukvarjajo z zdravljenjem raka, vključno z združenji zdravstvenih delavcev, združenji bolnikov, akademiki in farmacevtskimi družbami. 

Poročilo z naslovom Inovacije za trajnostno zdravljenje raka predstavlja 30 pobud, ki naslavljajo aktualne izzive pri doseganju visokokakovostnega zdravljenja raka. S pomočjo inovativnih platform in postopkov, bolj premišljeno uporabo finančnih sredstev v zdravstvu in okoljsko trajnostnimi praksami predstavlja priložnosti in možnosti za izboljšanje učinkovitosti skozi celotno pot obravnave raka, od preventive do diagnostike, zdravljenja, paliativne oskrbe in preživetja.

Poročilo izpostavlja pet ključnih trendov na področju inovacij – in najboljših praks, ki so se izpopolnile v času pandemije – in jih je mogoče uporabiti za doseganje večje trajnosti oskrbe: umetna inteligenca in strojno učenje, digitalno zdravstvo in digitalna medicina, natančna medicina in testiranje biomarkerjev, terapije za kurativo in širjenje zmogljivosti ter zunajbolnišnična oskrba. 30 primerov iz prakse prikazuje potencial teh trendov pri preoblikovanju oskrbe raka v vseh fazah poti oskrbe. Med primeri so:

Preventiva in zgodnje odkrivanje:

  • Stopnja razširjenosti raka debelega črevesa in danke ob diagnozi pomembno vpliva na izide zdravljenja. Petletno preživetje bolnikov, ki so diagnosticirani v prvem stadiju, je 90 %, tistih v četrtem stadiju ob diagnozi pa 10 %. S presejalnimi pregledi populacije glede na starost ali dedne dejavnike je mogoče delež v prvem stadiju odkritih primerov raka debelega črevesa povečati s 15 % na približno 50 %, kar bistveno izboljša izide za te bolnike.

Diagnostika:

  • Analiza slik s pomočjo umetne inteligence radiologom v onkologiji omogoča, da za približno 40 % skrajšajo čas odčitavanja CT-posnetkov pljučnega raka in 13-krat hitreje izvedejo segmentacijo slik.

Rehabilitacija in zdravljenje

  • Imunoterapija: pri imuniterapiji se namesto ciljanega delovanja neposredno na tumorske celice uporablja postopke za aktivacijo bolnikovega imunskega sistema za boj proti raku. V Belgiji je bila skupna korist vseh imunoonkoloških terapij v primerjavi s standardnim zdravljenjem ocenjena na 27 % podaljšanje let življenja oziroma 34 % povečanje števila let zdravstveno kakovostnega življenja (QALY) ter 80 % podaljšanje življenja brez napredovanja bolezni (PFS).

Paliativna oskrba, rehabilitacija in preživetje

  • Integrirana geriatrična paliativna oskrba: Celostna geriatrična paliativna presoja (CGA) lahko identificira posameznike, pri katerih bo onkogeriatrična oskrba bolj verjetno prinesla koristi. Osebe, ki so bile deležne takšne integrirane oskrbe, so v 24 tednih poročale o boljši kakovosti življenja in v istem obdobju opravile bistveno manj nenačrtovanih hospitalizacij (-41 %).

Sistemi zdravstvenega varstva

  • Emisije ogljika je pri laparoskopskih posegih mogoče zmanjšati za 80 %, in sicer z vrsto pobud, kot so nošenje oblačil za večkratno uporabo, zmanjšanje porabe energije in dajanje anestezije intravenozno namesto s plinom.

Čeprav so se rezultati zdravljenja raka v Evropi v zadnjih desetletjih bistveno izboljšali, se število diagnoz zaradi demografskih sprememb povečuje. To pa povečuje tudi pritisk na zdravstvene proračune in sredstva, vključno z zdravstvenimi delavci. Letne gospodarske posledice raka trenutno znašajo 100 milijard evrov. Ocenjuje se, da bo v Evropi do leta 2030 primanjkovalo 4,1 milijona zdravstvenih delavcev.

Z okoljskega vidika vsaka bolnišnična postelja za zdravljenje raka povzroči približno 1.200 kg odpadkov na leto, kar kaže, da so ukrepi nujni..

Poročilo nakazuje, da je EU na razpotju: lahko se še naprej bori proti staranju prebivalstva in naraščajočemu številu primerov raka z manj sredstvi, ali pa uporabi inovacije za strateško upravljanje in zmanjševanje razširjenosti raka z učinkovitejšim preprečevanjem in optimalno oskrbo za tiste, ki jo potrebujejo. Z uporabo najboljših praks v vseh fazah obravnave raka lahko zmanjšamo pritiske, trajnostno izboljšamo dostop do onkološke oskrbe in pomagamo doseči cilje evropskega načrta za boj proti raku.

Poročilo je objavljeno v času, ko se Evropska komisija pripravlja na objavo revizije farmacevtske zakonodaje. Čas objave poročila komisiji in državam članicam daje odlično priložnost, da s pomočjo, v poročilu predstavljenih ugotovitev, pomagajo uresničiti dvojni cilj: zagotoviti, da bo Evropa imela na voljo cenovno dostopna zdravila za svoje prebivalstvo, ter hkrati podpirati svojo industrijo, da bo v hudi svetovni konkurenci ostala vodilna v svetu na področju medicinskih inovacij. Poročilo pa bo prav tako v pomoč v času, ko se EU sooča s številnimi geopolitičnimi in finančnimi izzivi v aktualni dolgotrajni krizi.

Poročilo poziva oblikovalce politik, naj se pri sprejemanju ključnih odločitev glede prihodnje oskrbe raka posvetijo petim ključnim področjem:

  • Dolgoročne ambicije za sprejetje politik, ki bodo na prvo mesto postavile bolnike in rezultate.
  • Naložbe v potrebne raziskave in razvoj za izvedbo teh temeljnih sprememb v oskrbi raka.
  • Zanesljivi dokazi, podatki in analitika za povečanje učinka in obsega oskrbe.
  • Povračilo stroškov zdravstvenim organizacijam, ki izvajajo trajnostne prakse.
  • Jasno določene poti za napredovanje in mreže za razširitev uspešnih pilotnih projektov za spodbujanje inovacij.

To bo poenostavilo in povečalo učinkovitost izvajalcev zdravstvenega varstva pri uvajanju v tem poročilu opisanih praks, vladam pa olajšalo usklajevanje finančnih omejitev z zagotavljanjem dostopnega, učinkovitega in trajnostnega zdravstvenega varstva.