Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel je na 13. strateški konferenci Vrednost inovacij poudarila zavezanost inovacijam in potrebo po prilagoditvi organizacijskih struktur za podporo inovacijam. Izpostavila je, da mora biti cilj vseh deležnikov zagotavljanje večje učinkovitosti in kakovosti zdravstvenega sistema. Zdravstvene organizacije morajo sprejeti inovativne pristope, kot je na vrednosti temelječa zdravstvena obravnava (NaVTeZ), za merjenje in izboljšanje rezultatov, pomembnih za paciente. Na podlagi analize podatkov lahko izboljšamo učinkovitost zdravljenja in povečamo kakovost zdravstvene oskrbe. 

Trenutno se v zdravstvenem sistemu soočamo s približno 30 odstotki nepotrebnih izdatkov, kar kaže na neučinkovito rabo virov. To vključuje podvajanje storitev, administrativne napake, prekomerno zdravljenje in druge nepotrebne postopke. Potrebujemo sistematičen pristop k prepoznavanju in odpravi nepotrebnih izdatkov, kar bo zahtevalo izboljšano upravljanje virov, uvedbo boljših praks in uporabo inovativnih tehnologij za optimizacijo procesov.

Preventiva, zgodnje odkrivanje in zgodnja obravnava bolezni so ključni za zmanjšanje bremena bolezni in izboljšanje zdravstvenih rezultatov. Potrebujemo večji poudarek na preventivnih programih, kot so presejalni programi in promocija zdravega načina življenja. Zgodnje odkrivanje bolezni lahko vodi k hitrejšemu in uspešnejšemu zdravljenju, kar prispeva k zmanjšanju izdatkov in boljšim zdravstvenim izidom. V slovenskem zdravstvenem sistemu se soočamo z visoko stopnjo neudeležbe pacientov na specialističnih pregledih – kar 20 odstotkov pacientov izostane na dogovorjenem terminu za pregled. To moramo spremeniti z izboljšanjem sistema naročanja in s spodbujanjem odgovornosti državljanov / pacientov. Ti ukrepi bodo pripomogli k večji učinkovitosti sistema in boljšemu izkoristku virov.

Bogi Eliasen, zdravstveni direktor na Copenhagen Institute for Future Studies, je na 13. strateški konferenci »Vrednost inovacij« predstavil nordijski model zdravstvenega sistema, ki temelji na podatkovno podprtih odločitvah in učinkovitem upravljanju virov. FarmaForum predlaga, da se ta model uvede kot pilotni projekt v Sloveniji, saj verjamemo, da lahko prinese pomembne izboljšave v našem zdravstvenem sistemu. Pilotni projekt bi lahko omogočil prilagoditev modela slovenskemu okolju in potencialno razširitev na celoten zdravstveni sistem.

Ključna priporočila konference:

  • Organizacijske strukture moramo prilagoditi za podporo inovacijam in vzpostavitev visokih standardov kakovosti.
  • Inoviranje nujno zahteva jasne kazalce napredka in prepoznavanje neučinkovite rabe virov, ki jih odpravljamo z uvedbo najboljših praks in tehnologije, ki jih prenašamo tudi znotraj sistema.
  • Vzdrževanje in postopno večanje investicij v inovacije je ključno za preprečevanje upada dostopa do naprednih zdravljenj in terapij. 
  • Vlaganje v inovativne terapije zahteva sočasno inoviranje v zdravstvenem sistemu. 
  • Povečati moramo vlaganja  v preventivne programe ter zgodnje odkrivanje in zgodnjo obravnavo bolezni za izboljšanje zdravstvenih izidov.
  • Skrajšanje čakalnih dob in števila neopravljenih pregledov lahko dosežemo z izboljšanjem sistema naročanja in spodbujanjem odgovornosti pacientov.
  • Uvedba NaVTeZ za merjenje rezultatov, pomembnih za paciente, bi lahko izboljšala učinkovitosti zdravljenja na podlagi ustreznega zbiranj in uporabe podatkovnih baz.
  • Uporaba naprednih digitalnih tehnologij je nujna za optimizacijo upravljanja z viri in izboljšanje zdravstvene oskrbe.
  • Nujna je krepitev partnerstev med deležniki v zdravstvenem ekosistemu: zdravstvenimi ustanovami, tehnološkimi podjetji, raziskovalnimi institucijami, bolniki kar bo učinkoviteje naslavljalo in reševalo izzive in dvignilo standard zdravstvenih storitev.
  • Uvedba nordijskega zdravstvenega modela kot pilotnega projekta v Sloveniji bi lahko izboljšala učinkovitost in kakovost zdravstvene oskrbe.