V Sloveniji za temi raki vsako leto zboli več kot 150 žensk in več kot 40 moških, približno 1600 žensk pa potrebuje zdravljenje zaradi predrakavih sprememb materničnega vratu. Cepljenje lahko prepreči 90 odstotkov vseh rakov materničnega vratu, 20 do 70 odstotkov drugih rakov, ki se pojavljajo na spolovilih in zadnjiku, in okoli 30 odstotkov rakov v ustnem žrelu, je dejala vodja državnega programa Zora in predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku Urška Ivanuš.
Spomnila je, da je HPV družina raznolikih virusov, poznajo okoli 200 različnih genotipov, okoli 13 pa jih lahko povzroča raka. Najpomembnejša sta genotipa 16 in 18, saj okoli 40 odstotkov žensk, ki se okužijo z njima, v roku desetih let zboli za predrakavimi spremembami visoke stopnje, ki jih je treba zdraviti.
Ivanuš je na novinarski konferenci pred začetkom šolskega leta poudarila, da so okužbe izjemno pogoste. “Tipično se s HPV prekužimo vsi spolno aktivni ljudje, praviloma že v prvem ali drugem letu spolne aktivnosti,” je dejala. Večina okužb mine brez težav, če vztrajajo, pa lahko pride do raka.
Poudarila je, da je cepljenje izjemno varno in učinkovito, saj preprečuje večino okužb, ko je človek že okužen, pa cepivo razvoja okužbe ne more preprečiti. “Zato je pomembno, da se tudi cepljene ženske udeležuje programa Zora, kjer z rednim pregledovanjem zdravih žensk pravočasno ulovimo in zdravimo te predrakave spremembe in s tem preprečimo, da nastane rak,” je povedala Ivanuš.
Po njenih besedah v Sloveniji že zaznavajo prve učinke cepljenja, saj cepljene generacije za predrakavimi spremembami zbolevajo skoraj polovico manj kot necepljene.
Predstojnik območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Maribor Zoran Simonović je povedal, da zdravila, s katerim bi zdravili okužbe s HPV, ni, zato je najpomembnejše preprečevanje okužb. Cepljenje se po shemi začne v šestem razredu osnovne šole za dekleta in fante ter je brezplačno do 26. leta starosti.
“V kolikor se mladostniki cepijo do 15. leta starosti, za učinkovito zaščito zadostujeta dva odmerka, po 15. letu starosti pa so potrebni trije odmerki,” je pojasnil. Poživitveni odmerki pozneje v življenju pa niso potrebni. Za cepljenje v zadnjih letih uporabljajo devetvalentno cepivo, v katerega je vključenih devet genotipov, ki so povezani z nastankom predrakavih sprememb, šestimi vrstami raka in dvema, ki povzročata 90 odstotkov vseh genitalnih bradavic.
Simonović je dodal, da je zelo pomembno, da se mladostniki cepijo pred začetkom spolno aktivnega življenja. Cepivo pa je tudi po njegovih besedah varno. V Sloveniji so uporabili že več kot 300.000 odmerkov cepiva, število neželenih učinkov pa je zelo majhno. Doslej niso imeli še nobenega primera, kjer bi prišlo do resnega zapleta po cepljenju.
Precepljenost v Sloveniji je okoli 50-odstotna, cepi pa se skoraj 45 odstotkov deklet in 25 odstotkov fantov. Nekatere regije in občine sicer dosegajo precej boljšo precepljenost kot druge. “Določene občine dosegajo celo pričakovanih 90 odstotkov precepljenosti, ki bi pravzaprav zagotavljala tudi izkoreninjenje virusa HPV,” je povedal.
Pediater in predsednik sekcije za primarno pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu Denis Baš je dejal, da starše skrbijo predvsem neželeni učinki cepljenja, pogosto pa tudi ne poznajo vseh nevarnosti, ki jih prinaša virus. Staršem svetuje, naj se pogovorijo z izbranim pediatrom ali zdravnikom, ki bo znal odgovoriti na njihove strahove.
Opozoril je, da so protitelesa, ki jih dobimo v krvi s cepljenjem, več desetkrat višja, kot pa bi bila kadarkoli po naravni okužbi. “Ljudje še vedno mislijo, da je okužba, ki jo prebolijo po naravni poti, okrepila imunski sistem, ampak pri HPV do tega nikakor ne pride,” je dejal.
“Pozivam vse starše, da se odločijo za cepljenje, da zaščitijo svoje otroke, da ne čakajo, da to storijo že v starosti 12 let, se pravi v šestem razredu, ko pridejo otroci na sistematske preglede,” je še dejal.
Strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana Janja Ocvirk je dejala, da so strahovi pred cepljenjem razumljivi, a da so odveč, saj je varno. “Ko enkrat pride do raka, ni vedno rečeno, da ga odkrijemo dovolj zgodaj, da ga lahko zdravimo in da ga lahko ozdravimo,” je dejala.
Direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Vesna Marinko pa je povedala, da je Slovenija na dobri poti, da s cepljenjem odpravi raka materničnega vratu, kar bo edinstven dosežek.
WHO svari pred posledicami vse večje odpornosti na zdravila
16. 11. 2026
-
Širjenje odpornosti proti protimikrobnim sredstvom ogroža sodobno medicino kljub napredku v boju proti bakterijam, odpornim na zdravila, je danes opozorila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Ob tem je pozvala države, naj v okviru tedna ozaveščanja od 18. do 24. novembra okrepijo prizadevanja za boj proti odpornosti na zdravila.
Odbor DZ za zdravje podprl vladni predlog zakona za financiranje investicij v zdravstvo
11. 11. 2026
-
Odbor DZ za zdravje je podprl vladna predloga zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo in novele zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode. Predlog zakona podaljšuje obdobje financiranja do leta 2036, kar so poslanci v razpravi podprli. Ob tem so v opoziciji opozorili na nižanje sredstev za investicije.
Boj proti pljučnemu raku se po besedah strokovnjakov začne z odločitvijo za opustitev kajenja
11. 11. 2026
-
Pljučni rak je najpogostejši rak v svetu in najpogostejši vzrok smrti med vsemi raki. Največji dosežek in ena najpomembnejših posameznikovih odločitev, da se izogne temu raku, je prenehanje kajenja, so na novinarski konferenci Društva onkoloških bolnikov Slovenije poudarili strokovnjaki. Pljučnega raka je namreč lažje preprečevati, kot zdraviti.
Na NIJZ vabljene pozivajo k sodelovanju v programu Svit
10. 11. 2026
-
Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki Svit v novembru poudarja pomen pravočasnega odkrivanja bolezni in enake dostopnosti do preventivnih storitev. Svit poziva vse prebivalce, ki prejmejo vabilo, naj se odzovejo. Sodelovanje v programu je preprosto, varno in lahko reši življenje, so sporočili z NIJZ.
Na NIJZ projekt za zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni razširili na vso državo
09. 11. 2026
-
V Sloveniji s sladkorno boleznijo živi vse več ljudi, številni pa zanjo sploh ne vedo. Zato so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) projekt Skupaj odkrivajmo sladkorno iz sedmih pilotnih občin razširili na vso državo. Odrasle želijo spodbuditi, naj v vsega nekaj minutah preverijo svoje tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2.