Na srečanju z novinarji sta Katarina Verhnjak, predsednica Mednarodnega foruma znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb (Forum) in Tjaša Burnik, predstavnica Foruma, spregovorili o oblikovanju in gibanju cen zdravil v Sloveniji. Te so strogo nadzorovane in obvladane, hkrati pa pri nas ohranjamo dober dostop do inovativnih zdravil.

Ali stroški za zdravila res naraščajo nenadzorovano?

To nikakor ne drži, cene zdravil v Sloveniji so dobro obvladane. Slovenska družba se, podobno kot ostale evropske, pospešeno stara. Potrebe po zdravstvenih storitvah in zdravilih se povečujejo, pozivi po spremembah v zdravstvenem sistemu, ki bi prinesle večjo stroškovno učinkovitost pa se gostijo. In ker je naraščajoče izdatke v zdravstvu popularno kar počez pripisati domnevno visokim cenam zdravil, želimo predstaviti nekaj uradnih podatkov, ki take domneve zavračajo. 

Dejstvo je, da so se celotni izdatki za zdravila na recept med leti 2010 in 2017 povišali za 1 odstotek, vendar predvsem, ker se je pomembno povečala količinska poraba zdravil. Stroški zdravstvenih storitev in zdravil bodo v prihodnje predvidoma še naraščali, saj živimo v dolgoživi družbi, kjer se tudi zaradi preventivnih ukrepov, cepiv, inovativnih zdravil in terapij življenjska doba prebivalstva močno podaljšuje, poraba zdravil pa posledično narašča. Vendar kljub temu lahko ugotovimo, da izdatki za zdravila iz obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja naraščajo počasneje kot poraba zdravil.

Cene zdravil so v Sloveniji strogo regulirane. Stroški za zdravila in živila z liste B, A ter zdravila na recept vključno z delom lekarn so predstavljali v letu 2017 le 15,2 odstotni delež izdatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). 

Cene zdravil so strogo nadzorovane in dobro obvladane  

Najvišjo dovoljeno ceno (NDC) za posamezno zdravilo določi Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) na podlagi primerjalnega modela, v katerem upošteva najnižjo ceno posameznega zdravila v Nemčiji, Avstriji in Franciji. Po določitvi NDC bolnišnice izvedejo javna naročila za bolnišnična zdravila, kjer konkurenca med ponudniki ceno zdravila dodatno zniža. Po določitvi NDC za zdravila na recept med ZZZS in farmacevtskimi podjetji stečejo pogajanja o dodatnih popustih za posamezno zdravilo na recept. 

Podatki OECD za leto 2016 kažejo, da je Švica za podoben nabor zdravil na prebivalca na leto porabila 898, Nemčija 543, Slovenija pa 229 evrov. V Sloveniji so stroški zdravil na recept v primerjavi z državami s podobnim naborom zdravil na recept tako med najnižjimi v Evropi. 

Vrednost zdravil  

Inovativne farmacevtske družbe po vsem svetu trenutno razvijajo več kot 7.000 novih inovativnih zdravil, za katera upajo, da bodo spremenila potek nekaterih danes neozdravljivih bolezni. Tako kot so inovacije v preteklosti omogočile preživetje in kakovostno življenje bolnikov z AIDS-om, nekatere oblike raka spremenile v dobro obvladane kronične bolezni, bolnikom z različnimi oblikami vnetnega revmatizma prihranile številne hospitalizacije, pojav zgodnje invalidnosti in invalidske upokojitve, delodajalcem na delovna mesta prej vrnile njihove zaposlene, prispevale k večji produktivnosti in družinam omogočile več dragocenih trenutkov z njihovimi najdražjimi. 

Ob pogosto zelo posplošenih in včasih tudi zavajajočih razpravah o stroških zdravil je potrebno razmišljati in upoštevati predvsem neposredne in posredne koristih inovativnih zdravil za posameznika in družbo. Ko torej razpravljamo o ceni inovativnih zdravil, imejmo pred očmi tudi njihovo vrednost. Pa ne le za bolnika in njegove bližnje, temveč tudi vrednost v smislu posrednih prihrankov, ki jih inovacije dokazano prinašajo zdravstveni blagajni, gospodarstvu in družbi kot celoti. 

V Forumu, ki povezuje 22 inovativnih farmacevtskih družb v Sloveniji, si želijo, da bi bili vključeni v javne razprave o zdravilih, zdravju in zdravstvu, predvsem pa, da bi bili inovativna zdravila in terapije še naprej dostopni in v pomoč slovenskim bolnikom.