V Sloveniji letno več kot 15.000 ljudi zboli za rakavimi obolenji, 6000 jih umre. Rak je tako druga najbolj pogosta bolezen zaradi katere ljudje umirajo v Sloveniji, takoj za kardiovaskularnimi boleznimi. Vsako leto beležimo dva odstotka več onkoloških bolnikov kot leto prej.

Spletnemu pogovoru v organizaciji STAkluba, 1. julija 2020, so se pridružili dr. Tina Bregant, državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, Jure Mikolič z Oddelek za zdravila ZZZS, prof. dr. Tanja Čufer s Katedre za onkologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in Iva Dimic, poslanka, članica odbora DZ za zdravstvo.

Osrednji temi pogovora s strokovnjaki sta bili sedanjost in prihodnost zdravljenja oseb z rakom, kjer sta se najbolj izpostavila zgodnja diagnostika in pomen dostopnosti do novejših zdravljenj in zdravil.

Po besedah onkologinje Tanje Čufer je dobra stran dostopnosti novih onkoloških zdravil pri nas, da so vsa zdravila bolnikom slej ko prej dostopna. Težava pa je v predolgem obdobju od registracije zdravila do takrat, ko je to zdravilo na razpolago tudi slovenskim bolnikom. V povprečju gre namreč za obdobje 400 dni. Opozorila je, da je mogoče do novih zdravil priti hitreje in sicer preko kliničnih raziskav, kar učinkovito dokazuje praksa zahodnjeevropskih držav, ki raka dobro obvladujejo.

Med težavami zdravljenja slovenskih bolnikov z rakom je Čuferjeva omenila tudi predolgo obdobje od prvih simptomov bolezni do postavitve diagnoze ter pri tem poudarila pomembnost zgodnjega odkrivanja. Prej ko je rak diagnosticiran bolj efektivno se ga lahko zdravi. Preživetju oziroma izboljšanju preživetja bolnikov namreč pripomoreta ravno zgodnja diagnostika ter kakovost zdravljena. Primer, ki to potrjuje je rak pljuč, ki je ozdravljiv v 70% procentih, pri pogoju da je le-ta odkrit pravočasno in bolnik dobi primerno zdravljenje.

Rak je zelo zahtevna bolezen, zato je nujen pogoj za hitro in učinkovito uvedbo novega zdravila ali načina zdravljenja visoka strokovnost in usposobljen kader, je tudi dodala Čuferjeva. Poudarila je prednosti, ki jih prinašajo klinični registri, kjer ima bolnik vpogled v kakovost obravnave in podatke o izhodih zdravljenja v posameznih ustanovah, kar je bolniku v pomoč pri izbiri zdravnika. Ob tem je opozorila tudi na pomembnost in uporabnosti skale klinične učinkovitosti zdravljenj, t.i. ESMO Magnitude of Clinical Benefit Scale, ki je bila razvita s strani Evropskega združenja za medicinsko onkologijo (ESMO) in Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO). Skala vrednoti v kolikšni meri se z nekim novim zdravilom, glede na drugo, podaljša bolnikova življenska doba in kakšna je njegova kvaliteta življenja. Višje ocenjena zdravljenja tako zagotavljajo daljše in bolj kvalitetno življenje, kar pa je želja vsakega bolnika, ki je soočen z zahtevno diagnozo, kot je diagnoza raka.

Tudi državna sekretarka Tina Bregant je izpostavila tako pomen primarne preventive pri zmanjšanju pojavnosti raka kot zgodnjega odkrivanja bolezni s pomočjo presejalnih programov. Na Ministrstvu se zavedajo potrebe po organizacijskih in kadrovskih izboljšavah na vseh treh ravneh zdravstva. Poudarila je, da je boj proti raku med prioritetami zdravstvene politike. Bregantova je opozorila na problem zagotavljanja dodatnih virov financiranja onkologije, še zlasti v času soočenja z epidemijo COVID-19. Pri tem je omenila, da je Ministrstvo namenilo dodatna sredstva za nadgradnjo registra raka s kliničnimi podatki. Novi viri financiranja za zdravljenje bolnikov z rakom, naj bi postali še večja prioriteta. Čufarjeva pa dodaja, da bo delež

financiranja v prihodnje potrebno povečati, saj je rak odgovoren za 25% smrti v Evropi. Raka bo vedno več, Slovenija pa bo morala svoj miselni tok usmeriti v znanje in energijo po obvladovanju raka.

Jure Mikolič je potrdil oceni Čuferjeve, da se Slovenija lahko pohvali z dobro dostopnostjo novih onkoloških zdravil. Kot problem, pa izpostavlja časovnico razvrščanja novega zdravila na listo. Veliko je potrebno prilagajanj s strani Zavoda in proizvajalci zdravil, da pripravijo vlogo. Potrebno je tudi uskladiti pogajanja o ceni zdravila.

Pozitivno izkušnjo zdravljenja raka ima Iva Dimic, poslanka in članica odbora DZ za zdravstvo. Diagnoza raka zanjo seveda ni bila prijetna novica. Zelo zadovoljna je z onkološkim zdravstvenim sistemom in izvrstnimi zdravniki ter kirurgi, ki so ji poleg strokovne oskrbe, dali tudi ponovno upanje za življenje. Po njenih besedah bi se morali politiki več ukvarjati s problematiko raka. Pri tem je spomnila, da je bila sama tudi pobudnica ustanovitve pododbora Odbora za zdravstvo za spremljanje rakavih obolenj v Sloveniji.

V živo je virtualno konferenco, upoštevajoč vse platforme, kjer smo imeli prenos, spremljalo praktično ves čas blizu 400 gledalcev. Upoštevajoč prav tako vse platforme, kjer je bil prenos predvajan, je posnetek pogovora doslej zabeležil že več kot 5300 ogledov, medtem, ko se bodo številke ogledov z dnevi še višale.

Celoten pogovor si lahko ogledate na povezavi: https://livestream.com/accounts/564247/events/7618799/videos/208152408/player