Na 9. strateški konferenci Vrednost inovacij: Čas za tehnologije jutrišnjega dne je danes so govorci spregovorili tudi o tem, da je lahko kriza, s katero se je v letošnjem letu soočil svet, dobro izhodišče za premislek o obstoječih (zdravstvenih) sistemih in predvsem iskanju rešitev za težave, ki jih je pandemija poudarila. Tako, kot je na področju inovacij še mnogo prostora za izboljšave, je za to, da bodo nove terapije dosegle bolnike, ki jih nujno potrebujejo, prostor za izboljšave tudi na področju regulativnih procesov.

Mag. Francesca Colombo, vodja oddelka za zdravje pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je poudarila, da je pandemija novega koronavirusa pokazala, da je na področju zdravstva mnogo prostora za inovacije. Omenila je razvoj hitrejših in bolj zanesljivih diagnostičnih kapacitet in orodij, ki bi pomagala pri obvladovanju trenutne pandemije in potencialnih prihodnjih. Izpostavila je tudi drugo področje inovacij, kjer smo v pandemiji dosegali dobre rezultate: "Prišlo je do izredno hitrega napredka pri uporabi digitalnih podatkov, tehnologij in rešitev, ter celo umetne inteligence (UI) in telemedicine. Na tem področju smo prešli nekatere finančne in institucionalne ovire, ki so prej zavirale napredek." Kljub temu je potrebno nagovoriti še marsikatero področje, pri UI na primer vnos podatkov še ni dovolj kvaliteten oziroma celosten. Zadnje področje inovacij, o katerem je govorila mag. Colombo, se tiče raziskav in razvoja (ang. Research and Development oz. R&D), kjer je prišlo do zelo velikih investicij tudi s strani vlad in filantropskih organizacij predvsem za razvoj cepiva proti Covid-19.

O napredku zdravstvenih inovacij je govoril tudi Thomas Allvin, izvršni direktor za strategijo in zdravstvene sisteme pri Evropski federaciji farmacevtske industrije in združenj (EFPIA), ki je povedal, da od leta 2015 opažamo konstanten trend rasti kliničnih preizkusov za inovativne terapije, predvsem na petih največjih področjih, ki so onkologija, nalezljive bolezni, nevrologija, hematologija in respiratorno področje. Trend se nadaljuje tudi v letu 2020, kljub svetovni pandemiji. Na področju zdravstva lahko torej govorimo o visoki stopnji inovativnosti, težava pa se pojavi pri dostopu zdravil, ki je v državah Evropske unije zelo različen; povprečna zakasnitev med izdanim dovoljenjem za promet in dostopom pacientov do terapij je v Severni in Zahodni Evropi tudi do šestkrat manjša kot v Južni in Vzhodni Evropi, zato je Allvin izrazil utemeljeno skrb, da bo pandemija Covida-19 dostop do zdravil še poslabšala. "Za nova zdravila mora obstajati podporna infrastruktura, da lahko terapije pridejo do bolnikov. Na kar nekaj področjih bi bilo potrebno poiskati politične rešitve, s katerimi bomo pospešili regulatorne procese," je poudaril.

Umetna inteligenca lahko pomaga pri obvladovanju kriznih situacij

Potencialna rešitev, ki lahko pomaga predvsem na področju odločanja (tudi) v kriznih situacijah, pa je umetna inteligenca, o kateri je več povedal dr. Marko Grobelnik, raziskovalec v laboratoriju za umetno inteligenco na Inštitutu Jožefa Stefana in digitalni glasnik Slovenije o novostih v razvoju umetne inteligence, ki je poudaril kar nekaj lekcij pandemije: "Hitrost pri odločanju se je povišala, vendar organizacije in sistemi niso bili pripravljeni na hitro reagiranje. Prilagajanje novim situacijam je postalo nuja, so pa procesi za prilagajanje prepočasni. Znamo reševati izolirane probleme, ampak brez dobrega razumevanja posledic izoliranih ukrepov, ki se sprejemajo, bodisi na nivoju države bodisi na nivoju podjetij. Podatke za pomoč pri odločanju imamo, so na razpolago, ampak največkrat niso integrirani in so pogosto nedosegljivi. Tehnologija je prav tako na razpolago, ampak je na kritičnih mestih ne uporabljamo. Kot zadnje – javno mnenje je pomembno, ampak se na drugi strani ne znamo boriti z dezinformacijami, ki maličijo prostor." Kot priložnost, ki lahko pomaga v takšnih situacijah, vidi splošno umetno inteligenco, ki lahko odgovori na težave v zelo zahtevnih celovitih situacijah – pri tovrstnih nalogah bo v prihodnosti človek namreč le stežka tekmoval z avtomatiziranimi sistemi, poudarja dr. Grobelnik.

Farmacevtska ter IT podjetja, raziskovalci in drugi deležniki torej že omogočajo dobre inovativne rešitve, bo pa za resničen napredek, ki bo za paciente predstavljal dodaten korak naprej, potrebno spremeniti procese odločanja, predvsem v smeri hitrejših in enostavnejših postopkov.