Lekcije pandemije covida-19 so pomembne za nadaljnji razvoj in usmeritve evropske farmacevtske strategije in so bile vzete v obzir ob nastajanju Farmacevtske strategije EU (Strategije), ki jo je predstavila Evropska komisija (EK). Strategija vsebuje številne predloge, s ciljem izboljšanja evropske konkurenčnosti in vzpostavitve Evropske unije (EU) kot vodilne na področju zdravstvenih inovacij.

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb (Forum) in Evropska zveza farmacevtske industrije in združenj (EFPIA) se strinjata, da je Strategija ključnega pomena za spodbujanje raziskav na področju nezadovoljenih zdravstvenih potreb in tudi širše za naslavljanje izzivov, s katerimi se soočajo zdravstveni sistemi evropskih držav. Še posebej so pomembni ukrepi na področju protimikrobne odpornosti, učinkovite uporabe podatkov pri raziskavah in upravljanju zdravstvenega sistema, v diagnostiki, na področju terapij in tudi pri razvoju cepiv. Strategija vključuje nove pobude, ki so ključne za podporo učinkoviti uporabi zdravstvenih podatkov. Še posebej je pomembna vzpostavitev enotnega evropskega podatkovnega prostora za zdravstvo in ustvarjanje interoperabilne infrastrukture za dostop do podatkov, ki bo olajšala analizo podatkov po Evropi.

Farmacevtska podjetja so v ospredju boja proti koronavirusu, saj zagotavljajo oskrbo bolnikov z zdravili (v Sloveniji je v času pandemije oskrba z zdravili ves čas nemotena),  podpirajo zdravstvene sisteme z raziskavami in diagnostiko, še posebej pa je potrebno poudariti hiter razvoj učinkovitih in varnih cepiv proti covidu-19. Na vseh teh področjih lahko govorimo o izjemno hitrem napredku ter številnih spoznanjih s področja reguliranja raziskav, razvoja, proizvodnje in dobave novih diagnostik, zdravljenj in cepiv. Strategija vključuje veliko regulativnih predlogov, ki se skladajo s predlogi Foruma in EFPIA. Za izboljšave evropskega regulativnega sistema bo potrebno sodelovanje vseh ključnih deležnikov, posebej je treba izpostaviti izboljšave na področjih znanstvenega dialoga, dinamične regulativne ocene in odločanja na osnovi podatkov, da bi lahko dosegli izboljšanje regulacije za zdravila in pripomočke ter spodbudili inovativne modele preskušanj.

Za Slovenijo je še posebej pomembno to, da namerava Strategija nagovoriti razlike v dostopu do zdravil. V tem okviru predvideva nekatere ukrepe, ki jih EFPIA in Forum ocenjujeta kot napačne.

Nathalie Moll, generalna direktorica EFPIA, je komentirala: "Pri reševanju vprašanja antimikrobne odpornosti Strategija priznava pomen spodbud pri usmerjanju raziskav v nezadovoljene zdravstvene potrebe. Vendar pa hkrati kot način reševanja težav dostopa do zdravil predlaga destabilizacijo in oslabitev spodbud, namenjenih podpori inovacijam na več področjih, vključno z zdravili za redke bolezni in otroke. Poleg tega, da bi bilo to neučinkovito, hkrati predstavlja tveganje, da bi se s tem spodkopalo splošne cilje Strategije z ustvarjanjem negotovosti in posledičnim usmerjanjem investicij v ZDA, Združeno kraljestvo in na Kitajsko. Verjamemo, da se lahko s sprejetjem pravega pristopa, s sodelovanjem vseh pomembnih deležnikov in z izbiro pravih političnih možnosti za reševanje vprašanj dostopa do zdravil izognemo negativnim posledicam in ustvarimo hitrejši, pravičnejši in trajnejši dostop za bolnike po vsej Evropi, hkrati pa podpiramo inovacije."

EFPIA in Forum skupaj s številnimi zdravstvenimi organi pozivata Komisijo, naj pri iskanju rešitev vprašanj dostopa do zdravstvenih inovacij sodeluje z vsemi deležniki preko vzpostavitve posvetovalnega telesa – Zdravstvenega foruma EK, kjer bi lahko sodelovali relevantni deležniki, vključno s farmacevtskimi podjetji, ki odkrivajo, razvijajo in ponujajo farmacevtske inovacije. Izkušnje, pridobljene tekom pandemije koronavirusa, so namreč pokazale, da je s skupnimi močmi mogoče identificirati večstranske rešitve za vpeljavo novih tehnologij, ki lahko razširijo dostop, zmanjšajo zamude in ublažijo vpliv pomanjkanja terapij.

Svetovna pandemija je regulatornim, raziskovalnim in znanstvenim skupnostim ponudila enoten cilj iskanja rešitev za zdravstvene sisteme, ki kar najbolje nagovarjajo potrebe bolnikov. V tem času smo našli rešitve in poti pri iskanju novih diagnostik, skeniranju baz podatkov o izdelkih za iskanje možnih zdravil in cepiv, za sodelovanje pri raziskavah, razvoju, izdelavi, inovacijah in dostavi.

Evropa ima še vedno močan in stabilen raziskovalni ekosistem, prvovrstna raziskovalna središča, velika in majhna raziskovalna farmacevtska podjetja, predvidljive iniciative, ki pomirjajo vlagatelje in regulatorno fleksibilnost, preizkušeno v obdobju pandemije koronavirusa, ki zagotavlja varnost in učinkovitost. Strategija pozitivno prispeva k izboljšanju evropskega ekosistema za raziskave, proizvodnjo in biološko pripravljenost. Z izbiro optimalnih političnih rešitev za vprašanja dostopa in cen se lahko izognemo ogrožanju evropske konkurenčnosti, zagotovimo boljše pogoje in rezultate za bolnike ter hkrati spodbudimo gospodarsko okrevanje.