Zdravje moramo jemati kot temeljno vrednoto in ga ne obravnavati zgolj kot javno-finančni strošek, pač pa kot neko dobrobit, ki pripomore tudi h gospodarski rasti ter večji odpornosti družbe kot celote, so ugotavljali udeleženci na današnji okrogli mizi o dostopnosti zdravstva v sklopu 35. mednarodne konference Medicina, pravo in družba v Mariboru.

Po besedah pravnika Mira Cerarja je zdravje osrednja dobrina človeka in človeške družbe, zato je prav, da ga tako politiki kot pravniki in ostali odločevalci obravnavajo kot temeljno etično in pravno vrednoto v naši družbi. To je po njegovem mnenju zelo pomembno, ker se zaradi naraščajočih konfliktov v svetu pozornost danes vse bolj usmerja v oboroževanje, energetiko in druga področja, ki so seveda tudi ključna za družbo, a se ob tem pozablja na primerno umestitev zdravstva v družbeni sistem.

Kot je dejal Cerar, je treba zato na zdravstvo gledati sistemsko in celostno. Pri tem pa je poudaril tudi medgeneracijski oziroma trajnostni element zdravstva. “Ne smemo zdravstva razvijati na ta način, da morda prihodnje generacije ne bi uživale vsaj enake mere zdravstvene pomoči in storitev, kot jih uživamo mi,” je povedal.

Ključni cilji pri organiziranju zdravstva in pri reformah morajo po njegovem mnenju biti najprej kakovost zdravstvenih storitev in njihova dostopnost, kar je povezano tudi s skrajševanjem čakalnih vrst, seveda pa tudi finančna in sistemska vzdržnost, predvsem pa socialna pravičnost. Od tega pravna država, če je hkrati tudi socialna, po njegovem mnenju ne sme odstopati.

Pri spremembah na področju zdravstva je po Cerarjevih besedah zelo pomembno, da se čim manj posega v obstoječe pravice, zato je pomembno, da odločevalci ne obljubljajo preveč in se ne zaletijo brez premisleka v neko rešitev, ki ni vzdržna in jo bo prej ali slej treba zamenjati.

Spomnil se je tudi časov, ko so ga kot predsednika vlade spraševali, zakaj vlada na področju zdravstva ne prepiše švedske ali avstrijske zakonodaje. Takrat sem dejal, da bom takoj dal prepisati švedski zakon, ko mi bo kdo pri Slovencih zagotovil švedsko mentaliteto. “V tujini so lahko izjemno dobre rešitve, ki jih lahko uporabimo, ampak jih moramo na pravi način prenesti v naš prostor,” je še dejal.

Na njegove zadnje besede se je odzvala Vesna Kerstin Petrič, ki je na ministrstvu za zdravje zadolžena za mednarodne sodelovanje, ker pa je po enem od staršev tudi švedske krvi, sta ji znana oba sistema in kulturi. “Slovenija si s Skandinavijo pomembno deli ključne vrednote. Kot država namreč zagovarjamo enakost, predvsem enakost v zdravju, razlika pa je, da ko na Švedskem sprejmejo nek ukrep, se ga vsi držijo. Zato so se tudi v pandemiji odzvali pomembno drugače kot v Sloveniji,” je dejala.

Sicer pa Slovenijo mednarodne organizacije po njenem mnenju v različnih raziskavah uvrščajo med tiste, kjer je za zdravstvo poskrbljeno precej dobro. Ob tem je navedla podatek iz letos objavljenega mednarodnega poročila, da je pandemija povsod povečala neenakost, predvsem kar se tiče dostopnosti zdravstva. Med dvema državama, ki sta najhitreje po končani pandemiji dosegli velik napredek na tem področju, pa je ob Poljski le še Slovenija.

Direktor Zdravstvenega doma Maribor Jernej Završnik je opozoril predvsem na pomanjkanje dialoga, saj se soočamo s številnimi izzivi, zlasti s starajočo se populacijo, izjemno razvijajočo se medicino in novimi tehnologijami. “Narediti bi morali široko družbeno razpravo, kaj v Sloveniji od zdravstvenega sistema pričakujemo, koliko sredstev lahko za to zberemo in kako jih bomo porabil,” je poudaril Završnik. Ob tem je spomnil tudi na večjo odgovornost ljudi za lastno zdravje.