Z današnjim dnem bo v veljavo stopil izstop ZDA iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Agencija pod okriljem Združenih narodov bo tako izgubila svojo največjo donatorico, kar bo po oceni poznavalcev vplivalo na njeno sposobnost reševanja globalnih zdravstvenih kriz, s tem pa bo narasla ogroženost zdravstvene varnosti po svetu, vključno z ZDA.
Z današnjim dnem se izteka enoletni odpovedni rok za članstvo ZDA v WHO. Drugi pogoj za izstop je ta, da mora Washington v celoti poravnati svoje finančne obveznosti do agencije. Tega naj Washington še ne bi naredil – za leti 2024 in 2025 naj bi za članarino dolgoval skupno 260 milijonov dolarjev. Kot sicer piše nemška tiskovna agencija dpa, WHO nima sredstev za izterjanje dolga ali zavrnitev izstopa.
Z izstopom ZDA bo WHO izgubil svojo največjo donatorico, saj so prispevale približno 18 odstotkov proračuna. Za njimi naj bi največ prispevala Kitajska.
Izguba glavne donatorice bo po ocenah poznavalcev vplivala na sposobnost WHO, da naslovi globalne krize javnega zdravja, od tuberkuloze do ošpic, virusa HIV in aidsa do pandemij. Agencija je bila zaradi ustavitve financiranja že prisiljena zmanjšati obseg dejavnosti in odpuščati osebje.
Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus je pred dnevi opozoril, da bo zaradi izstopa ZDA ogrožena zdravstvena in druga varnost – tako ZDA kot celotnega sveta. Izrazil je tudi upanje, da si bodo ZDA premislile in se vrnile k organizaciji.
Več strokovnjakov je opozorilo, da bodo ZDA z izstopom izgubile tudi dostop do pomembnih podatkov o nadzoru nad epidemijami, kar bi lahko oslabilo njihovo sposobnost spremljanja in preprečevanja zdravstvenih groženj iz tujine. Organizacija namreč članicam zagotavlja ključne informacije o izbruhih bolezni in nastajajočih zdravstvenih grožnjah.
Ameriški predsednik Donald Trump je že med svojim prvim mandatom junija 2020 zahteval izstop iz WHO, ki ga je obtožil neustreznega ukrepanja ob pandemiji covida-19 in popuščanja Kitajski, kjer je izbruhnil novi koronavirus. Skliceval se je tudi na previsoka plačila ZDA. Njegov naslednik, demokrat Joe Biden, je nato leta 2021 preklical izstop iz WHO.
Mnogi zdravstveni strokovnjaki so medtem Trumpa in njegovo vlado obtožili neprimernega odziva na pandemijo, ki je terjala življenja več sto tisoč Američanov.
ZDA so bile leta 1948 med ustanovnimi članicami WHO in so od takrat sodelovale pri oblikovanju in vodenju njenega dela. V izvršnem ukazu o izstopu, ki ga je Trump podpisal le nekaj ur po vrnitvi v Belo hišo 20. januarja lani, je sicer takoj ukinil finančno podporo WHO. Washington je takrat iz te agencije ZN tudi odpoklical vse osebje in končal sodelovanje v pogajanjih o globalnem sporazumu o odgovoru na pandemije.
WHO pa ni edina agencija ZN, iz katere so ZDA izstopile po vrnitvi Trumpa v Belo hišo. V začetku letošnjega leta je podpisal izvršni ukaz o izstopu ZDA iz 66 mednarodnih organizacij, agencij in komisij, ki večinoma delujejo pod okriljem ZN.
Odločitev je utemeljil s tem, da so “odvečne, nepotrebne, potratne, slabo vodene, pod vplivom interesov akterjev, ki uveljavljajo svoje agende” v nasprotju z interesi ZDA ali pa “predstavljajo grožnjo suverenosti, svobodi in splošni blaginji ZDA”.
WHO s sedežem v Ženevi je specializirana agencija ZN, ki ima ključno vlogo pri odpravljanju temeljnih vzrokov bolezni, gradnji močnejših zdravstvenih sistemov ter odkrivanju, preprečevanju in odzivanju na izredne zdravstvene razmere, vključno z izbruhi bolezni. Skrbi za tehnično pomoč državam, postavlja mednarodna merila na področju zdravja in zbira podatke o zdravstvenem stanju v svetu.
WHO svari pred posledicami vse večje odpornosti na zdravila
16. 11. 2026
-
Širjenje odpornosti proti protimikrobnim sredstvom ogroža sodobno medicino kljub napredku v boju proti bakterijam, odpornim na zdravila, je danes opozorila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Ob tem je pozvala države, naj v okviru tedna ozaveščanja od 18. do 24. novembra okrepijo prizadevanja za boj proti odpornosti na zdravila.
Odbor DZ za zdravje podprl vladni predlog zakona za financiranje investicij v zdravstvo
11. 11. 2026
-
Odbor DZ za zdravje je podprl vladna predloga zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo in novele zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode. Predlog zakona podaljšuje obdobje financiranja do leta 2036, kar so poslanci v razpravi podprli. Ob tem so v opoziciji opozorili na nižanje sredstev za investicije.
Boj proti pljučnemu raku se po besedah strokovnjakov začne z odločitvijo za opustitev kajenja
11. 11. 2026
-
Pljučni rak je najpogostejši rak v svetu in najpogostejši vzrok smrti med vsemi raki. Največji dosežek in ena najpomembnejših posameznikovih odločitev, da se izogne temu raku, je prenehanje kajenja, so na novinarski konferenci Društva onkoloških bolnikov Slovenije poudarili strokovnjaki. Pljučnega raka je namreč lažje preprečevati, kot zdraviti.
Na NIJZ vabljene pozivajo k sodelovanju v programu Svit
10. 11. 2026
-
Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki Svit v novembru poudarja pomen pravočasnega odkrivanja bolezni in enake dostopnosti do preventivnih storitev. Svit poziva vse prebivalce, ki prejmejo vabilo, naj se odzovejo. Sodelovanje v programu je preprosto, varno in lahko reši življenje, so sporočili z NIJZ.
Na NIJZ projekt za zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni razširili na vso državo
09. 11. 2026
-
V Sloveniji s sladkorno boleznijo živi vse več ljudi, številni pa zanjo sploh ne vedo. Zato so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) projekt Skupaj odkrivajmo sladkorno iz sedmih pilotnih občin razširili na vso državo. Odrasle želijo spodbuditi, naj v vsega nekaj minutah preverijo svoje tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2.