Pljučni rak je najpogostejši rak v svetu in najpogostejši vzrok smrti med vsemi raki. Največji dosežek in ena najpomembnejših posameznikovih odločitev, da se izogne temu raku, je prenehanje kajenja, so na novinarski konferenci Društva onkoloških bolnikov Slovenije poudarili strokovnjaki. Pljučnega raka je namreč lažje preprečevati, kot zdraviti.
Pljučni rak ostaja pomemben javnozdravstveni problem. Gre za najpogostejši rak na svetu, ki je odgovoren za največ smrti, je pojasnila vodja multidisciplinarnega tima za zdravljenje tumorjev prsnega koša na Onkološkem inštitutu v Ljubljani Martina Vrankar. V Sloveniji je pljučni rak na drugem mestu med najpogostejšimi raki, vseeno pa je odgovoren za največ smrti. Incidenca pljučnega raka še vedno raste med ženskami, je pojasnila.
Dodala je, da je zdravljenje raka pljuč učinkovitejše, če ga odkrijejo dovolj zgodaj. “V teh primerih je petletno preživetje preko 60 odstotkov. Žal tega raka v zgodnjem stadiju odkrijemo le v okoli 25 odstotkih,” je dejala Vrankar. Na drugi strani pri polovici bolnikov pljučnega raka odkrijejo v poznem stadiju, ko bolezen ni ozdravljiva. Dodala je, da okoli 30 odstotkov bolnikov s pljučnim rakom ob diagnozi ni v takem stanju, da bi lahko bili specifično onkološko zdravljeni zaradi drugih bolezni, ki so največkrat tudi v povezavi s kajenjem.
Med simptomi pljučnega raka je Vrankar nanizala spremenjen kašelj, krvav izpljunek, težko dihanje, hripavost in hujšanje. Gre za simptome, ki se pojavijo tudi pri drugih boleznih. Če jih oseba ne more pripisati nekemu drugemu stanju in če trajajo več kot tri tedne, se je dobro posvetovati z zdravnikom, predvsem če oseba kadi, je svetovala.
Poudarila je, da je sicer pljučnega raka mnogo lažje preprečevati, kot ga zdraviti. Pri tem je opomnila, da je kajenje eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek pljučnega raka. Ocenjujejo, da je kar v 85 odstotkih pljučni rak vzročno povezan s kajenjem, ki je sicer povezano tudi z vsaj 17 drugih vrst rakov in številne druge bolezni. “Ocenjuje se, da zaradi uporabe tobaka vsako leto umre osem milijonov ljudi in več, od tega dober milijon tistih, ki so tobaku pasivno izpostavljeni,” je opozorila. Dodala je, da za opustitev kajenja ni nikoli prepozno.
Država lahko zmanjša dostopnost nikotinskih izdelkov, med drugim z uvedbo višjega davka, je poudaril predstojnik območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Tomaž Čakš. Kot pomembno je izpostavil tudi zdravstveno vzgojo in pomoč pri odpuščanju kajenja v Centrih za krepitev zdravja ter nekatere farmakoterapije. “Zaenkrat je to predvsem nikotinska nadomestna terapija, ki je za razliko od drugih nikotinskih izdelkov klinično preizkušena,” je poudaril.
Predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Ana Žličar je izpostavila, da je opustitev kajenja težka bitka, vendar je to največ, kar lahko posamezniki storijo, da se izognejo pljučnemu raku. Pri tem je na ministrstvo za zdravje obrnila s prošnjo, da ne rahljajo omejitev, ki zadevajo alkohol in cigarete.
Svoji osebni izkušnji s prenehanjem kajenja sta predstavila tudi Jolanda Jakofčič, ki je pred štirimi meseci prenehala kaditi z pomočjo delavnice v Centru za krepitev zdravja, in Tone Bošnik, ki je kajenje po rojstvu vnukinje opustil pred okoli 20 leti.
Odbor DZ za zdravje podprl vladni predlog zakona za financiranje investicij v zdravstvo
11. 11. 2026
-
Odbor DZ za zdravje je podprl vladna predloga zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo in novele zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode. Predlog zakona podaljšuje obdobje financiranja do leta 2036, kar so poslanci v razpravi podprli. Ob tem so v opoziciji opozorili na nižanje sredstev za investicije.
Na NIJZ vabljene pozivajo k sodelovanju v programu Svit
10. 11. 2026
-
Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki Svit v novembru poudarja pomen pravočasnega odkrivanja bolezni in enake dostopnosti do preventivnih storitev. Svit poziva vse prebivalce, ki prejmejo vabilo, naj se odzovejo. Sodelovanje v programu je preprosto, varno in lahko reši življenje, so sporočili z NIJZ.
Na NIJZ projekt za zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni razširili na vso državo
09. 11. 2026
-
V Sloveniji s sladkorno boleznijo živi vse več ljudi, številni pa zanjo sploh ne vedo. Zato so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) projekt Skupaj odkrivajmo sladkorno iz sedmih pilotnih občin razširili na vso državo. Odrasle želijo spodbuditi, naj v vsega nekaj minutah preverijo svoje tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2.
Za spopadanje z izzivi v zdravstvenih sistemih so po mnenju Ostrca ključni predani zdravstveni delavci
06. 11. 2026
-
Zdravstveni sistemi po vsej Evropi se soočajo s pomanjkanjem delovne sile, staranjem prebivalstva in potrebo po prilagajanju hitremu znanstvenemu in tehnološkemu napredku, je na generalni skupščini Evropskega združenja mladih zdravnikov dejal minister za zdravje Tadej Ostrc. Za spopadanje s temi izzivi so ključni predani zdravstveni delavci, meni.
Vlada ustanovila sklad za napredno zdravljenje redkih bolezni
05. 11. 2026
-
Vlada je danes sprejela odlok o ustanovitvi Javnega sklada RS za napredno zdravljenje redkih bolezni. Za ustanovitev sklada država zagotavlja deset milijonov evrov namenskega premoženja. Med viri financiranja zdravljenja pa bodo tudi nerazporejena sredstva iz naslova dohodnine, donacije ter drugi zakonsko določeni viri, so sporočili po seji vlade.