Slovenija se uvršča med pet evropskih držav z najnižjo porabo antibiotikov, vseeno pa je ta skoraj za tretjino višja kot v državi z najmanjšo porabo. Tudi v Sloveniji narašča odpornost bakterij proti tem zdravilom. Strokovnjaki so poudarili, da lahko njihovo učinkovitost ohranimo s premišljenim predpisovanjem in jemanjem ter preprečevanjem okužb.

Mikrobna odpornost v javnosti ni preveč prepoznan problem, vendar bistveno vpliva na uspeh zdravljenja v številnih medicinskih strokah, je na novinarski konferenci poudarila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović. Uspešna operacija se lahko namreč konča z okužbo, ki jo povzroči odporna bakterija in jo je izjemno težko pozdraviti. Kot primer je opisala okužbo kosti po poškodbi ali operaciji. Že sicer je zdravljenje takšnih okužb zahtevno in dolgotrajno, odporna bakterija pa možnosti uspešnega zdravljenja dodatno omeji. “Ko gre za odporno bakterijo, je potrebna večmesečna hospitalizacija bolnika, uspeh pa je dvomljiv,” je opozorila Beović.

Odpornost bakterij se sicer povečuje, je opozorila Helena Ribič iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano ter Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Razmere za zdaj še niso alarmantne, vendar se lahko brez ustreznega preprečevanja in obvladovanja okužb hitro poslabšajo, je opozorila.

V Sloveniji je poraba antibiotikov sicer za tretjino nižja od povprečja v EU in Evropskega gospodarskega prostora, vseeno pa to ne pomeni, da njihova poraba ni previsoka, je pojasnil predstojnik Območne enote Maribor NIJZ Zoran Simonović. Dodal je, da je v Sloveniji izrazita razlika v predpisovanju antibiotikov med regijami. “Vsa leta opažamo večje predpisovanje antibiotikov v vzhodnih slovenskih statističnih regijah v primerjavi z zahodnimi. Razlika pri predpisovanju antibiotikov pri otrocih do starosti 14 let je skoraj dvakratna,” je dejal.

Simonović je poudaril, da bi te razlike težko pripisovali pogostejšemu zbolevanju za bakterijskimi okužbami. Za boljše razumevanje razlik potrebujemo dodatne analize, zdravnikom pa je treba zagotoviti podporo pri odločanju, kdaj je antibiotik potreben in kateri je najprimernejši.

Podatki za leto 2025 sicer kažejo, da se je večletni trend naraščanja porabe protimikrobnih zdravil v Sloveniji obrnil. V primerjavi z letom 2024 smo po besedah Simonovića zabeležili upad porabe, s čimer smo dosegli dvoodstotno znižanje skupne porabe antibiotikov glede na predpandemično leto 2019. Naš cilj po njegovih beseda ostaja, da porabo do leta 2030 zmanjšamo še za dodatnih sedem odstotkov, torej skupno za devet odstotkov v primerjavi z letom 2019.

Predsednica nacionalne komisije za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb pri ministrstvu za zdravje Tatjana Lejko Zupanc pa je opozorila na breme okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo. V zadnji evropski presečni raziskavi je imelo na dan raziskave dokazano bolnišnično okužbo 8,2 odstotka bolnikov v slovenskih bolnišnicah. To je nekoliko več od evropskega povprečja in precej več kot v predhodni raziskavi iz leta 2017, je pojasnila.

Po ocenah, ki jih je predstavila, je na kateri koli dan v evropskih bolnišnicah približno 100.000 bolnikov z bolnišnično okužbo, v Sloveniji pa okoli 400. Te okužbe lahko ogrozijo življenje, podaljšujejo hospitalizacije in bolnikom povzročajo veliko trpljenja.

Lejko Zupanc je poudarila, da bi lahko z doslednim izvajanjem ukrepov preprečili od 30 do 50 odstotkov bolnišničnih okužb. “Za to potrebujemo usposobljene zdravstvene delavce, infrastrukturo, ki zmanjšuje možnost prenosa okužb, ter pravočasno prepoznavanje bolnikov, ki so nosilci odpornih bakterij,” je navedla. Pri tem mora biti preprečevanje okužb sestavni del vseh zdravstvenih dejavnosti, meni.