Slovenija se uvršča med pet evropskih držav z najnižjo porabo antibiotikov, vseeno pa je ta skoraj za tretjino višja kot v državi z najmanjšo porabo. Tudi v Sloveniji narašča odpornost bakterij proti tem zdravilom. Strokovnjaki so poudarili, da lahko njihovo učinkovitost ohranimo s premišljenim predpisovanjem in jemanjem ter preprečevanjem okužb.
Mikrobna odpornost v javnosti ni preveč prepoznan problem, vendar bistveno vpliva na uspeh zdravljenja v številnih medicinskih strokah, je na novinarski konferenci poudarila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović. Uspešna operacija se lahko namreč konča z okužbo, ki jo povzroči odporna bakterija in jo je izjemno težko pozdraviti. Kot primer je opisala okužbo kosti po poškodbi ali operaciji. Že sicer je zdravljenje takšnih okužb zahtevno in dolgotrajno, odporna bakterija pa možnosti uspešnega zdravljenja dodatno omeji. “Ko gre za odporno bakterijo, je potrebna večmesečna hospitalizacija bolnika, uspeh pa je dvomljiv,” je opozorila Beović.
Odpornost bakterij se sicer povečuje, je opozorila Helena Ribič iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano ter Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Razmere za zdaj še niso alarmantne, vendar se lahko brez ustreznega preprečevanja in obvladovanja okužb hitro poslabšajo, je opozorila.
V Sloveniji je poraba antibiotikov sicer za tretjino nižja od povprečja v EU in Evropskega gospodarskega prostora, vseeno pa to ne pomeni, da njihova poraba ni previsoka, je pojasnil predstojnik Območne enote Maribor NIJZ Zoran Simonović. Dodal je, da je v Sloveniji izrazita razlika v predpisovanju antibiotikov med regijami. “Vsa leta opažamo večje predpisovanje antibiotikov v vzhodnih slovenskih statističnih regijah v primerjavi z zahodnimi. Razlika pri predpisovanju antibiotikov pri otrocih do starosti 14 let je skoraj dvakratna,” je dejal.
Simonović je poudaril, da bi te razlike težko pripisovali pogostejšemu zbolevanju za bakterijskimi okužbami. Za boljše razumevanje razlik potrebujemo dodatne analize, zdravnikom pa je treba zagotoviti podporo pri odločanju, kdaj je antibiotik potreben in kateri je najprimernejši.
Podatki za leto 2025 sicer kažejo, da se je večletni trend naraščanja porabe protimikrobnih zdravil v Sloveniji obrnil. V primerjavi z letom 2024 smo po besedah Simonovića zabeležili upad porabe, s čimer smo dosegli dvoodstotno znižanje skupne porabe antibiotikov glede na predpandemično leto 2019. Naš cilj po njegovih beseda ostaja, da porabo do leta 2030 zmanjšamo še za dodatnih sedem odstotkov, torej skupno za devet odstotkov v primerjavi z letom 2019.
Predsednica nacionalne komisije za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb pri ministrstvu za zdravje Tatjana Lejko Zupanc pa je opozorila na breme okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo. V zadnji evropski presečni raziskavi je imelo na dan raziskave dokazano bolnišnično okužbo 8,2 odstotka bolnikov v slovenskih bolnišnicah. To je nekoliko več od evropskega povprečja in precej več kot v predhodni raziskavi iz leta 2017, je pojasnila.
Po ocenah, ki jih je predstavila, je na kateri koli dan v evropskih bolnišnicah približno 100.000 bolnikov z bolnišnično okužbo, v Sloveniji pa okoli 400. Te okužbe lahko ogrozijo življenje, podaljšujejo hospitalizacije in bolnikom povzročajo veliko trpljenja.
Lejko Zupanc je poudarila, da bi lahko z doslednim izvajanjem ukrepov preprečili od 30 do 50 odstotkov bolnišničnih okužb. “Za to potrebujemo usposobljene zdravstvene delavce, infrastrukturo, ki zmanjšuje možnost prenosa okužb, ter pravočasno prepoznavanje bolnikov, ki so nosilci odpornih bakterij,” je navedla. Pri tem mora biti preprečevanje okužb sestavni del vseh zdravstvenih dejavnosti, meni.
V UKC Ljubljana v mednarodni študiji potrdili inovativno tehniko vstavitve srčnega spodbujevalnika
19. 11. 2026
-
Ekipa UKC Ljubljana je v mednarodni študiji preučevala inovativno tehniko vstavitve srčnega spodbujevalnika. Gre za spodbujanje prevodnega sistema srca po ablaciji atrioventrikularnega vozla pri bolnikih s srčnim popuščanjem in atrijsko fibrilacijo. Pokazalo se je, da nova tehnika omogoča bolj naravno električno aktivacijo srca, so pojasnili.
EU odobrila novo zdravilo za raka trebušne slinavke
18. 11. 2026
-
Evropska komisija je v torek izdala dovoljenje za promet v EU za zdravilo daraxonrasib za zdravljenje metastatskega raka trebušne slinavke. Zdravilo ne obeta ozdravitve, temveč naj bi v primerjavi s kemoterapijo podaljšalo preživetje. Uporablja se lahko za zdravljenje odraslih, ki so že prejeli vsaj en cikel zdravljenja, so sporočili iz Bruslja.
WHO svari pred posledicami vse večje odpornosti na zdravila
16. 11. 2026
-
Širjenje odpornosti proti protimikrobnim sredstvom ogroža sodobno medicino kljub napredku v boju proti bakterijam, odpornim na zdravila, je danes opozorila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Ob tem je pozvala države, naj v okviru tedna ozaveščanja od 18. do 24. novembra okrepijo prizadevanja za boj proti odpornosti na zdravila.
Odbor DZ za zdravje podprl vladni predlog zakona za financiranje investicij v zdravstvo
11. 11. 2026
-
Odbor DZ za zdravje je podprl vladna predloga zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo in novele zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode. Predlog zakona podaljšuje obdobje financiranja do leta 2036, kar so poslanci v razpravi podprli. Ob tem so v opoziciji opozorili na nižanje sredstev za investicije.
Boj proti pljučnemu raku se po besedah strokovnjakov začne z odločitvijo za opustitev kajenja
11. 11. 2026
-
Pljučni rak je najpogostejši rak v svetu in najpogostejši vzrok smrti med vsemi raki. Največji dosežek in ena najpomembnejših posameznikovih odločitev, da se izogne temu raku, je prenehanje kajenja, so na novinarski konferenci Društva onkoloških bolnikov Slovenije poudarili strokovnjaki. Pljučnega raka je namreč lažje preprečevati, kot zdraviti.