Krvni rak diseminirani plazmocitom zaradi napredka medicine postaja vse bolj obvladljiva bolezen. Dostop do sodobnih zdravljenj prinaša neposredne koristi bolnikom, zdravstvenemu sistemu in državi, so poudarili strokovnjaki na današnjem posvetu. Izpostavili so, da zdravje ni strošek, temveč naložba v človeški kapital.

Posvet je bil posvečen soočanju z bremenom diseminiranega plazmocitoma, neozdravljive oblike krvnega raka. V Sloveniji so danes na voljo sodobna zdravljenja, ki jih je treba zaradi večjih možnosti za dolgoročna preživetja ter vračanja bolnikov nazaj v aktivno življenje ter pričakovane rasti števila bolnikov po mnenju Združenje bolnikov z limfomom in levkemijo za vsako ceno ohraniti.

Direktor Inštituta WifOR Dennis Ostwald je pojasnil, da se je v preteklosti zdravje vedno obravnavalo kot strošek. Poudaril je, da je zdravje v resnici naložba, saj je gonilo rasti, zaposlovanja, raziskav in razvoja ter ustvarja tudi boljšo kakovost zdravja. Pri tem je poudaril, da je 12,5 odstotka nemškega BDP povezanega z naložbami v zdravstvo, prav tako je s tem povezano vsako šesto delovno mesto.

Podal je tudi vpogled v prvo fiskalno analizo diseminiranega plazmocitoma v državah Srednje Evrope slovaškega Inštituta za zdravstvene discipline. Po njegovih besedah analiza jasno kaže, da države za bolezen ne plačujejo le skozi zdravljenje, temveč tudi skozi izgubo produktivnosti, bolniške odsotnosti, invalidnost in socialne posledice bolezni.

Podatki potrjujejo, da vsak evro, vložen v zdravje, v Evropi prinese več kot dvojno vrednost v širših družbenih in gospodarskih koristih. V štirih državah regije so ti skriti stroški leta 2024 presegli 76 milijonov evrov. “Raziskave našega inštituta potrjujejo, da zdravje ni le strošek zdravstvenega sistema, temveč pomemben dejavnik gospodarske stabilnosti in razvoja. Boljše zdravje pomeni večjo produktivnost, več delovno aktivnih ljudi in dolgoročno bolj vzdržno družbo,” je poudaril.

Analiza Petre Došenović Bonča z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani ocenjuje letno fiskalno breme diseminiranega plazmocitoma v Sloveniji na 35,1 milijona evrov na podatkih za leto 2023. Vendar ta številka zajema le neposredne stroške zdravljenja ter podatke o bolniških staležih in prezgodnji umrljivosti.

Ključni, skriti deli bremena bolezni, kot so neplačano delo družinskih članov pri pomoči, podpori in oskrbi bolnika, breme bolnikovih dodatnih stroškov za podporne terapije in terapevtske pripomočke, breme invalidnosti, izpad dohodka bolnika, izpad davčnih prihodkov in dolgoročni uničujoči vpliv na družinske proračune in socialni položaj v Sloveniji sploh niso sistematično merjeni in upoštevani, saj so razpršeni med zdravstvo, pokojninsko in zdravstveno blagajno ter družine, je opozorila.

Incidenca bolnikov z diseminiranim plazmocitomom se je od leta 2009 do 2022 povečala za 40 odstotkov, kar presega zgolj demografske spremembe in kaže na boljšo diagnostiko, daljše preživetje bolnikov ter realno naraščajoče breme bolezni. Tudi število z diagnozo živečih bolnikov je od leta 2009 narasla za 110 odstotkov, zato tudi povprečni letni direktni stroški rastejo za približno 15 odstotkov (v obdobju 2018-2023).

Med novimi bolniki je 32 odstotkov tistih, ki so v aktivni delovni dobi. Kot kažejo podatki Došenović Bonča, je bilo v letu 2023 v Sloveniji zaradi te bolezni izgubljenih 16.415 delovnih dni.