Slovenija sodi med države z nizkimi neenakostmi v zdravju, so na današnjem dogodku ministrstva za zdravje o neenakosti v zdravju poudarili strokovnjaki. Najnovejši podatki Evropske socialne raziskave kažejo, da se zdravje in duševno zdravje v Sloveniji izboljšujeta oziroma sta stabilna, neenakosti na področju zdravja pa se zmanjšujejo.
Na današnjem dogodku ministrstva za zdravje Vlaganje v zmanjševanje neenakosti v zdravju je vlaganje v razvoj so predstavili tri poročila o neenakosti v zdravju, in sicer poročilo EU o socialnih determinantah zdravja, publikacijo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Vpliv zdravstvenega sistema in fizičnega okolja na neenakosti v zdravju v Sloveniji ter izsledke poročila Svetovne zdravstvene organizacije o neenakostih v zdravju.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je v nagovoru dejala, da neenakosti v zdravju jasno kažejo, da zdravje ljudi ni odvisno samo od zdravstvenega sistema. “Nanj pomembno vplivajo tudi izobrazba, dohodek, delovne in bivalne razmere, okolje, varnost in širši družbeni pogoji,” je povedala. Raziskave pa kažejo vzorec, da ljudje z višjo izobrazbo, boljšim socialno-ekonomskim položajem in stabilnejšimi življenjskimi pogoji v povprečju živijo dlje in bolj zdravo, tisti z manj možnostmi pa pogosteje poročajo o slabšem zdravju, več kroničnih omejitvah in več duševnih stiskah.
Veseli jo, da Slovenija sodi med države z nizkimi neenakostmi v zdravju. K dobrim rezultatom po njenih besedah pripomorejo dobro razvito in dostopno primarno zdravstvo, preventivni in presejalni programi, dobro razvito patronažno varstvo in babištvo, spremembe na področju duševnega zdravja ter krepitev zdravstvene pismenosti prebivalstva. Med prihodnjimi izzivi pa vidi zmanjševanje dostopnosti do najbolj škodljivih izdelkov, kot so tobak, alkohol in sladkor, ter večjo pozornost pri preprečevanju debelosti otrok, ki je v porastu v večini razvitih držav.
Tudi Mojca Gabrijelčič Blenkuš z NIJZ je v predstavitvi publikacije dejala, da je zdravje ljudi predvsem odraz življenjskih pogojev in priložnosti, ki jih imajo posamezniki, del pa prispevajo osebne odločitve in izbire. Podatki kažejo, da imajo v Sloveniji moški z nizko izobrazbo do 2,6-krat višjo stopnjo umrljivosti kot visoko izobraženi, pri ženskah pa je vrzel manjša, a prisotna. Podatki kažejo tudi, da če bi bili vsi prebivalci visoko izobraženi, bi bilo raka želodca v Sloveniji za polovico manj.
Raziskovanje iskanja strokovne pomoči na področju duševnega zdravja je pokazalo, da moški ter osebe z nižjo izobrazbo in nižjim socialno-ekonomskim statusom pomoč iščejo redkeje ali z večjim časovnim zamikom. Analiza regijskih neenakosti pa je pokazala, da kljub majhnosti Slovenije obstajajo pomembne razlike, zlasti pri dostopu do zdravstvenih storitev, duševnem zdravju in okoljskih obremenitvah, pri čemer so vzhodne in obrobne regije praviloma v slabšem položaju.
Direktorica organizacije EuroHealthNet Caroline Costongs je v predstavitvi poročila EU o socialnih determinantah zdravja izpostavila, da socialne neenakosti na področju zdravja in duševnega zdravja v Evropi ostajajo, pri čemer ljudje z nižjo izobrazbo ali poklicem poročajo o slabšem zdravju. Samo v eni državi, in sicer Sloveniji, pa se vidi napredek pri izboljšanju zdravja v vseh skupinah in hkrati zmanjšanje razlik v zdravju in duševnem zdravju, je dodala.
WHO svari pred posledicami vse večje odpornosti na zdravila
16. 11. 2026
-
Širjenje odpornosti proti protimikrobnim sredstvom ogroža sodobno medicino kljub napredku v boju proti bakterijam, odpornim na zdravila, je danes opozorila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Ob tem je pozvala države, naj v okviru tedna ozaveščanja od 18. do 24. novembra okrepijo prizadevanja za boj proti odpornosti na zdravila.
Odbor DZ za zdravje podprl vladni predlog zakona za financiranje investicij v zdravstvo
11. 11. 2026
-
Odbor DZ za zdravje je podprl vladna predloga zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo in novele zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode. Predlog zakona podaljšuje obdobje financiranja do leta 2036, kar so poslanci v razpravi podprli. Ob tem so v opoziciji opozorili na nižanje sredstev za investicije.
Boj proti pljučnemu raku se po besedah strokovnjakov začne z odločitvijo za opustitev kajenja
11. 11. 2026
-
Pljučni rak je najpogostejši rak v svetu in najpogostejši vzrok smrti med vsemi raki. Največji dosežek in ena najpomembnejših posameznikovih odločitev, da se izogne temu raku, je prenehanje kajenja, so na novinarski konferenci Društva onkoloških bolnikov Slovenije poudarili strokovnjaki. Pljučnega raka je namreč lažje preprečevati, kot zdraviti.
Na NIJZ vabljene pozivajo k sodelovanju v programu Svit
10. 11. 2026
-
Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki Svit v novembru poudarja pomen pravočasnega odkrivanja bolezni in enake dostopnosti do preventivnih storitev. Svit poziva vse prebivalce, ki prejmejo vabilo, naj se odzovejo. Sodelovanje v programu je preprosto, varno in lahko reši življenje, so sporočili z NIJZ.
Na NIJZ projekt za zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni razširili na vso državo
09. 11. 2026
-
V Sloveniji s sladkorno boleznijo živi vse več ljudi, številni pa zanjo sploh ne vedo. Zato so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) projekt Skupaj odkrivajmo sladkorno iz sedmih pilotnih občin razširili na vso državo. Odrasle želijo spodbuditi, naj v vsega nekaj minutah preverijo svoje tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2.