Slovenija sodi med države z nizkimi neenakostmi v zdravju, so na današnjem dogodku ministrstva za zdravje o neenakosti v zdravju poudarili strokovnjaki. Najnovejši podatki Evropske socialne raziskave kažejo, da se zdravje in duševno zdravje v Sloveniji izboljšujeta oziroma sta stabilna, neenakosti na področju zdravja pa se zmanjšujejo.

Na današnjem dogodku ministrstva za zdravje Vlaganje v zmanjševanje neenakosti v zdravju je vlaganje v razvoj so predstavili tri poročila o neenakosti v zdravju, in sicer poročilo EU o socialnih determinantah zdravja, publikacijo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Vpliv zdravstvenega sistema in fizičnega okolja na neenakosti v zdravju v Sloveniji ter izsledke poročila Svetovne zdravstvene organizacije o neenakostih v zdravju.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je v nagovoru dejala, da neenakosti v zdravju jasno kažejo, da zdravje ljudi ni odvisno samo od zdravstvenega sistema. “Nanj pomembno vplivajo tudi izobrazba, dohodek, delovne in bivalne razmere, okolje, varnost in širši družbeni pogoji,” je povedala. Raziskave pa kažejo vzorec, da ljudje z višjo izobrazbo, boljšim socialno-ekonomskim položajem in stabilnejšimi življenjskimi pogoji v povprečju živijo dlje in bolj zdravo, tisti z manj možnostmi pa pogosteje poročajo o slabšem zdravju, več kroničnih omejitvah in več duševnih stiskah.

Veseli jo, da Slovenija sodi med države z nizkimi neenakostmi v zdravju. K dobrim rezultatom po njenih besedah pripomorejo dobro razvito in dostopno primarno zdravstvo, preventivni in presejalni programi, dobro razvito patronažno varstvo in babištvo, spremembe na področju duševnega zdravja ter krepitev zdravstvene pismenosti prebivalstva. Med prihodnjimi izzivi pa vidi zmanjševanje dostopnosti do najbolj škodljivih izdelkov, kot so tobak, alkohol in sladkor, ter večjo pozornost pri preprečevanju debelosti otrok, ki je v porastu v večini razvitih držav.

Tudi Mojca Gabrijelčič Blenkuš z NIJZ je v predstavitvi publikacije dejala, da je zdravje ljudi predvsem odraz življenjskih pogojev in priložnosti, ki jih imajo posamezniki, del pa prispevajo osebne odločitve in izbire. Podatki kažejo, da imajo v Sloveniji moški z nizko izobrazbo do 2,6-krat višjo stopnjo umrljivosti kot visoko izobraženi, pri ženskah pa je vrzel manjša, a prisotna. Podatki kažejo tudi, da če bi bili vsi prebivalci visoko izobraženi, bi bilo raka želodca v Sloveniji za polovico manj.

Raziskovanje iskanja strokovne pomoči na področju duševnega zdravja je pokazalo, da moški ter osebe z nižjo izobrazbo in nižjim socialno-ekonomskim statusom pomoč iščejo redkeje ali z večjim časovnim zamikom. Analiza regijskih neenakosti pa je pokazala, da kljub majhnosti Slovenije obstajajo pomembne razlike, zlasti pri dostopu do zdravstvenih storitev, duševnem zdravju in okoljskih obremenitvah, pri čemer so vzhodne in obrobne regije praviloma v slabšem položaju.

Direktorica organizacije EuroHealthNet Caroline Costongs je v predstavitvi poročila EU o socialnih determinantah zdravja izpostavila, da socialne neenakosti na področju zdravja in duševnega zdravja v Evropi ostajajo, pri čemer ljudje z nižjo izobrazbo ali poklicem poročajo o slabšem zdravju. Samo v eni državi, in sicer Sloveniji, pa se vidi napredek pri izboljšanju zdravja v vseh skupinah in hkrati zmanjšanje razlik v zdravju in duševnem zdravju, je dodala.