Ob svetovnem dnevu vitamina D, ki ga zaznamujemo danes, na Inštitutu za nutricionistiko opozarjajo, da od novembra do aprila nastajanje vitamina D v koži na našem geografskem območju praktično zastane, glavni vir pa postanejo prehranska dopolnila. Pomembno pa je vitamin D jemati redno in v primernih odmerkih, so sporočili.
Vitamin D je najbolj poznan po svoji vlogi pri zdravju okostja, vse bolj pa se poudarja tudi njegov pomen za delovanje imunskega sistema in mišic. Ob zadostni izpostavljenosti dovolj intenzivni sončni svetlobi vitamin D nastaja v koži, med novembrom in aprilom pa je intenziteta UV-B žarkov v Sloveniji prenizka, zato je takrat glavni vir vitamina D prehrana. Ker običajna prehrana vsebuje le nekaj mikrogramov vitamina D na dan, je za večino prebivalcev v tem obdobju smiselno dodajanje vitamina D s prehranskimi dopolnili ali zdravili, so sporočili z Inštituta za nutricionistiko.
Raziskave so v preteklosti pokazale, da ima v jesensko-zimskem obdobju pomanjkanje vitamina D kar okrog 80 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije.
Slovenske smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D, ki so bile objavljene lani, zdravim odraslim do 65. leta v obdobju od oktobra do aprila priporočajo dnevno dodajanje od 800 do 1000 IE oz. od 20 do 25 mikrogramov vitamina D, starejšim od 65 let pa od 1000 do 2000 IE oz. od 25 do 50 mikrogramov.
Inštitut je obseg dopolnjevanja prehrane z vitaminom D pri odraslih preverjal v okviru novo vzpostavljenega monitoringa Nutri-PLUSE. Preliminarni rezultati raziskave, v okviru katere so med junijem 2025 in marcem 2026 anketirali več kot 1600 odraslih prebivalcev, kažejo, da je v zadnjem letu samostojne pripravke vitamina D vsaj občasno uporabljala približno polovica odraslih, ob upoštevanju večkomponentnih izdelkov pa okoli 70 odstotkov.
Rezultati kažejo, da mnogi vitamina D ne dodajajo redno, da nekateri uporabljajo prenizke, drugi pa previsoke odmerke, in da delež uporabnikov spomladi upade še pred koncem obdobja, ko je dodajanje priporočeno, so navedli.
Dodajanje vitamina D je pogostejše med ženskami kot med moškimi in med starejšimi odraslimi. V skupini starih od 60 do 70 let vitamin D dodajata skoraj dve tretjini, med mladimi odraslimi pa manj kot polovica, je poudaril Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko. “Opažamo tudi precejšnja sezonska nihanja. Decembra je vitamin D uporabljalo precej več odraslih kot marca, čeprav smernice priporočajo dodajanje vse do konca aprila. Mnogi z dodajanjem torej prenehajo prezgodaj,” so njegove besede povzeli na inštitutu.
S cepljenjem mogoče preprečiti težji potek gripe
02. 11. 2026
-
Po državi se je danes začelo cepljenje proti gripi, ki se izvaja v vseh zdravstvenih domovih, pri izbranih zdravnikih, v cepilnih centrih in v ambulantah območnih enot NIJZ. Za gripo lahko zboli vsak, s cepljenjem pa je mogoče preprečiti težji potek bolezni. Na NIJZ cepljenje priporočajo vsem, še posebej pa ogroženim skupinam, kot so starejši.
Strukturni biolog Boštjan Kobe: Z razvojem novih tehnologij lahko raziskujemo vprašanja, ki jih prej nismo mogli (intervju)
31. 10. 2026
-
Razvoj novih tehnologij je v zadnjih letih močno pospešil raziskovanje proteinov in raziskovalcem omogočil natančnejši vpogled v njihovo zgradbo in delovanje. Nova spoznanja bi lahko med drugim prispevala k hitrejšemu razvoju novih zdravil, je za STA poudaril Boštjan Kobe, ki je letos kot drugi Slovenec postal član britanske Kraljeve družbe.
Svetovna banka zaradi skoka cen surovin svari pred povečanjem prehranske negotovosti
31. 10. 2026
-
Svetovne cene surovin naj bi se do konca letošnjega leta zvišale za 23 odstotkov, je pred dnevi opozorila Svetovna banka. Cene energentov so zaradi vojne na Bližnjem vzhodu najvišje v zadnjih štirih letih, medtem ko cene hrane naraščajo zaradi svetovnih konfliktov in pojava El Nino. Vse to bi lahko povečalo prehransko negotovost.
V javni razpravi predlog zakona o povečanju dostopnosti do zdravstvenega varstva
29. 10. 2026
-
Ministrstvo za zdravje je v javno razpravo posredovalo predlog zakona o povečanju dostopnosti do zdravstvenega varstva. Predlog med drugim krepi vlogo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pri aktivnem zagotavljanju dostopnosti do izbranega osebnega zdravnika. Rok za oddajo komentarjev je 11. november.
Slovenija na zasedanju WHO za vključevanje mladih v zdravstvene politike
29. 10. 2026
-
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Dragana Savić Kuleto se je na 76. zasedanju regionalnega odbora Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo zavzela za vključevanje mladih v zdravstvene politike, je danes sporočilo ministrstvo za zdravje. Izpostavila je tudi potrebo po uresničevanju zavez za zmanjševanje neenakosti v zdravju.