Antibiotiki delujejo tako, da bakterije uničijo ali preprečujejo njihovo rast. Pomembno je tudi vedeti, da poznamo več skupin antibiotikov in da vsak antibiotik deluje le na določene vrste bakterij, zato ni primeren za zdravljenje vseh bakterijskih okužb, so pred evropskim dnevom ozaveščanja o teh zdravilih zapisali na spletni strani NIJZ.

Naraščajoči trend porabe protimikrobnih zdravil pri ljudeh, ki ga poganjata pretirano predpisovanje in napačna uporaba, je eden izmed dejavnikov, ki prispeva k pospeševanju odpornosti mikrobov proti protimikrobnim zdravilom, kamor spadajo tudi antibiotiki. V zadnjih letih po pandemiji covida-19 se je poraba protimikrobnih zdravil po navedbah NIJZ v večini povečala. V Sloveniji je opazna tudi razlika v predpisovanju antibiotikov na recept med statističnimi regijami. V vzhodnih regijah je denimo predpisanih več antibiotikov kot v zahodnih regijah. Največ antibiotikov na recept pa se predpiše starejšim od 85 let.

V tednu med 18. in 24. novembrom pa obeležujemo tudi svetovni teden ozaveščanja o mikrobni odpornosti, ki letos poteka pod geslom Ukrepajmo zdaj: zaščitimo našo sedanjost, zavarujmo našo prihodnost.

Mikrobna odpornost nastane, ko bakterije, virusi, glive in paraziti ne reagirajo več na protimikrobna zdravila. Zaradi mikrobne odpornosti nekateri antibiotiki in druga protimikrobna zdravila postanejo neučinkovita in ne morejo več uničiti ali preprečiti rasti mikroorganizmov. Razvoj in širjenje odpornih mikroorganizmov vodi do tega, da je okužbe težko ali nemogoče zdraviti, kar poveča tveganje za zaplete in smrt ter viša stroške zdravljenja.

K ohranjanju učinkovitosti antibiotikov pa lahko prispevajo tudi posamezniki. NIJZ med ukrepi za ohranjanje učinkovitosti teh zdravil navaja dosledno upoštevanje navodil zdravnika ob jemanju antibiotikov, jemanje teh zdravil zgolj kadar je treba, v pravih odmerkih in času ter dovolj dolgo. Poleg tega je pomembno, da antibiotikov ne shranjujemo za poznejšo uporabo in jih ne delimo z drugimi.