Sladkorna bolezen tipa 2 se pogosto razvija brez bolečin in izrazitih opozorilnih znakov, zato nekateri zanjo izvedo šele, ko se že pojavijo prvi zapleti. Na NIJZ zato v šestih okoljih začenjajo pilotni projekt, s katerim želijo ljudi spodbuditi k pravočasnemu preverjanju tveganja za razvoj bolezni in vključevanju v preventivne preglede.
Projekt poteka v Velenju, Brežicah, Hrastniku, Črni na Koroškem, Podvelki, Litiji in Šmartnem pri Litiji, so sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Zgodnje odkritje sladkorne bolezni tipa 2 namreč omogoča zgodnje ukrepanje. S pravočasno diagnozo je mogoče upočasniti napredovanje bolezni ter zmanjšati tveganje za zaplete, na primer bolezni srca in ožilja, okvare oči, ledvic in živcev. S pravočasno odkritima predstopnjama sladkorne bolezni (mejna bazalna glikemija in motena toleranca za glukozo) pa je mogoče bolezen celo preprečiti ali jo za dlje časa odložiti. V obeh primerih pa z zdravim življenjskim slogom poskrbimo za boljšo kakovost življenja, so navedli na NIJZ.
V okviru pilotnega projekta bodo prebivalce spodbujali, da z reševanjem preprostega vprašalnika FINDRISK preverijo svoje tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2 in svojega osebnega zdravnika obiščejo, če zberejo 15 točk ali več ali če imajo predstopnji sladkorne bolezni.
S pilotnim projektom Skupaj odkrivajmo sladkorno na NIJZ ozaveščajo tudi o značilnih znakih bolezni, kot so čezmerna žeja, pogosto uriniranje, utrujenost, nepojasnjeno hujšanje in zamegljen vid.
Med dejavnike tveganja medtem sodijo starost 45 let ali več, čezmerna telesna teža ali debelost, sladkorna bolezen v ožji družini, visok krvni tlak ali zvišane maščobe v krvi, premalo gibanja in sladkorna bolezen v nosečnosti ali porodna teža otroka, višja od štiri kilograme.
“Projekt temelji na sodelovanju z lokalnimi partnerji in s programom Zdrava mesta. Posebna pozornost je namenjena ranljivim skupinam, ki se v preventivne programe vključujejo redkeje, čeprav imajo pogosto večje tveganje za razvoj bolezni,” so ob začetku projekta zapisali na NIJZ.
Cilj projekta je vzpostaviti trajna lokalna partnerstva in nove pristope, ki bodo dolgoročno prispevali k zgodnejšemu odkrivanju sladkorne bolezni ne le v pilotnih okoljih, temveč širše po Sloveniji, so navedli.
Pri dečku Milošu po treh aplikacijah zdravila Vyjuvek opazno hitrejše celjenje ran
22. 07. 2026
-
Deček Miloš je v začetku julija kot prvi bolnik z bulozno epidermolizo v UKC Ljubljana prejel gensko zdravljenje z zdravilom Vyjuvek. Deček zdravilo dobro prenaša, posebnih neželenih učinkov ob zdravljenju zaenkrat ni imel. Po treh aplikacijah zdravila na kliniki opažajo, da se tam rane hitreje celijo, kot na mestih, kjer zdravila ne prejema.
WHO: Obseg izbruha ebole v DR Kongu večji od uradnih podatkov
14. 07. 2026
-
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je danes sporočila, da je po njihovih ocenah obseg izbruha ebole v Demokratični republiki Kongo dva- do štirikrat večji od uradnih podatkov, poročajo tuje tiskovne agencije. Eden izmed razlogov za neevidentirane okužbe je po njihovih navedbah izbira domače oskrbe in dvomi v bolnišnično oskrbo.
WHO razglasil konec izbruha hantavirusa na ladji za križarjenje
02. 07. 2026
-
V Franciji so danes v okviru nedavnega izbruha v Demokratični republiki Kongo potrdili prvi primer okužbe z ebolo, in sicer pri zdravniku, ki se je vrnil iz te afriške države, je sporočilo francosko ministrstvo za zdravje. Moškega so takoj po prihodu v Francijo hospitalizirali in izolirali, njegovo zdravstveno stanje je stabilno.
V Franciji potrdili primer okužbe z ebolo
24. 06. 2026
-
V Franciji so danes v okviru nedavnega izbruha v Demokratični republiki Kongo potrdili prvi primer okužbe z ebolo, in sicer pri zdravniku, ki se je vrnil iz te afriške države, je sporočilo francosko ministrstvo za zdravje. Moškega so takoj po prihodu v Francijo hospitalizirali in izolirali, njegovo zdravstveno stanje je stabilno.
Rdeči križ: Vrh epidemije ebole v DR Kongo še ni bil dosežen
16. 06. 2026
-
Izbruh ebole v Demokratični republiki Kongo (DR Kongo) bi lahko trajal eno leto, je danes opozoril Rdeči križ in ocenil, da epidemija še ni dosegla vrha. Pri organizaciji opozarjajo na veliko pomanjkanje zmogljivosti za testiranje, zaradi česar je težko oceniti dejanski obseg epidemije.