Pred svetovnim dnevom redkih bolezni, ki ga zaznamujemo na zadnji dan februarja, strokovnjaki poudarjajo, da zdravstvena stroka izjemno napreduje, možnosti za zdravljenje tudi redkih bolezni pa je bistveno več not nekoč. Na današnji nacionalni konferenci so se strinjali, da je treba bolniku omogočiti prejem zdravila, če je to varno in učinkovito.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je v nagovoru dejala, da področje redkih bolezni ostaja pomembna prednostna naloga zdravstvene politike. Meni, da morajo na tem področju vztrajati pri sistemskih rešitvah, ki zagotavljajo pravičnost, dostopnost in dolgoročno stabilnost. Spomnila je, da imajo bolniki z redkimi boleznimi v slovenskem zdravstvenem sistemu dostop do vseh oblik zdravljenja, ki so odobrene v EU, nedavno sprejeti zakon o skladu za redke bolezni pa možnost financiranja zdravljenja redkih bolezni natančneje opredeljuje.
Nacionalna konferenca ob dnevu redkih bolezni je danes potekala 12. leto zapored. “Mednarodni dan redkih bolezni je 29. februarja, ker je tako kot redke bolezni to najbolj redek dan v koledarju,” je v izjavi za medije dejala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Jasna Humar.
Humar je opozorila, da so redke bolezni redke, ampak prizadenejo veliko število ljudi. Ocenjujejo, da je v Sloveniji trenutno približno 120.000 bolnikov z redkimi boleznimi, kar je tudi veliko javnofinančno breme za zdravstveni sistem. Po njenih besedah so pacienti, politiki in stroka poudarili, da je treba najprej razmišljati o tem, kaj je za paciente varno, potem, kaj je za paciente učinkovito, in šele na koncu, kaj si lahko država privošči.
Na konferenci so predstavili tudi razvoj zdravila urbagen, ki po besedah Humar kaže, da lahko tudi majhne države razvijejo velika in pomembna zdravila in da za to niso nujne velike farmacevtske multinacionalke, ki razmišljajo samo o dobičku, ampak lahko to naredijo drugače.
Predstavili so tudi podatke o financiranju zdravljenja redkih bolezni s poudarkom na zdravilih sirotah. Podatki kažejo, da stroški teh zdravil strmo naraščajo, prejema pa jih vedno več bolnikov. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je lani za zdravila sirote namenil okoli 100 milijonov evrov, prejelo pa jih je okoli 1700 bolnikov, je v izjavi povedal vodja oddelka za zdravila na ZZZS Jurij Fürst. Dodal je, da to niso vsi izdatki za zdravila za zdravljenje redkih bolezni, saj jih veliko nima statusa zdravil sirot.
Opozoril je, da imajo nova zdravila za zdravljenje redkih bolezni, ki prihajajo na trg, vedno višje cene. “To niso realne cene, to so marsikdaj cene, ki so povsem nerazumne, neutemeljene, vendarle pa jih izvajalci pričakujejo, ker gre za tržno nišo in ker bolniki nimajo druge možnosti,” je dejal. Sam je pesimističen, ker imamo kot družba vedno večja pričakovanja, postajamo vse zahtevnejši, a se ne zavedamo, da imamo omejena sredstva.
Strokovna direktorica Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Nataša Marčun Varda je predstavila obravnavo otrok z redkimi boleznimi ledvic. V UKC Maribor je v registru za redke ledvične bolezni okoli 160 otrok, ki jih obravnavajo po evropskih smernicah, v primerih ko mednarodnih smernic ni, pa se posvetujejo s strokovnjaki iz tujine. Veseli jih, da je na voljo vedno več novih zdravil tudi na področju nefrologije. Poudarila je, da so redke bolezni zazdravljive, kar pomeni, da so veseli, če bolezen ne napreduje, zato je pomembno, da jih diagnosticirajo v čim bolj zgodnji fazi.
Zastopnik pacientovih pravic Marjan Sušelj je dejal, da zastopniki o redkih boleznih prejmejo zelo malo vprašanj, saj jih v zdravstvu obravnavajo na ustrezen način. V današnji razpravi pa je predvsem opozoril, da je treba realno in konkretno komunicirati, kaj lahko zdravstvo zagotavlja bolnikom z redkimi boleznimi. “Če obljubljamo zelo visoke cilje, visoko kakovostne storitve, najbolj sodobna zdravila in če imajo pacienti občutek, da je to zdaj na njihovem dvorišču, in jih potem realnost sooči s povsem drugačno situacijo, so frustracije zelo velike,” je povedal.
Opozoril je, da je razvoj teh zdravil dolg in zahteven, saj je treba zagotoviti učinkovitost in varnost, ljudje v stiski pa se pogosto oprimejo prve bilke, ki jo najdejo. “Teh bilk se najde na internetu zelo veliko, tudi tujina obljublja, a to so komercialne informacije,” je dejal. Ob tem ga skrbi, če za takimi informacijami stojijo društva ali iniciative pacientov, ki agresivno in brezkompromisno zahtevajo te rešitve. Poudaril je, da morajo biti društva poštena do svojih članov in jim pomagati ugotoviti, kaj je realno, kaj pa so zavajajoče obljube in nerealna pričakovanja.
WHO svari pred posledicami vse večje odpornosti na zdravila
16. 11. 2026
-
Širjenje odpornosti proti protimikrobnim sredstvom ogroža sodobno medicino kljub napredku v boju proti bakterijam, odpornim na zdravila, je danes opozorila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Ob tem je pozvala države, naj v okviru tedna ozaveščanja od 18. do 24. novembra okrepijo prizadevanja za boj proti odpornosti na zdravila.
Odbor DZ za zdravje podprl vladni predlog zakona za financiranje investicij v zdravstvo
11. 11. 2026
-
Odbor DZ za zdravje je podprl vladna predloga zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo in novele zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode. Predlog zakona podaljšuje obdobje financiranja do leta 2036, kar so poslanci v razpravi podprli. Ob tem so v opoziciji opozorili na nižanje sredstev za investicije.
Boj proti pljučnemu raku se po besedah strokovnjakov začne z odločitvijo za opustitev kajenja
11. 11. 2026
-
Pljučni rak je najpogostejši rak v svetu in najpogostejši vzrok smrti med vsemi raki. Največji dosežek in ena najpomembnejših posameznikovih odločitev, da se izogne temu raku, je prenehanje kajenja, so na novinarski konferenci Društva onkoloških bolnikov Slovenije poudarili strokovnjaki. Pljučnega raka je namreč lažje preprečevati, kot zdraviti.
Na NIJZ vabljene pozivajo k sodelovanju v programu Svit
10. 11. 2026
-
Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki Svit v novembru poudarja pomen pravočasnega odkrivanja bolezni in enake dostopnosti do preventivnih storitev. Svit poziva vse prebivalce, ki prejmejo vabilo, naj se odzovejo. Sodelovanje v programu je preprosto, varno in lahko reši življenje, so sporočili z NIJZ.
Na NIJZ projekt za zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni razširili na vso državo
09. 11. 2026
-
V Sloveniji s sladkorno boleznijo živi vse več ljudi, številni pa zanjo sploh ne vedo. Zato so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) projekt Skupaj odkrivajmo sladkorno iz sedmih pilotnih občin razširili na vso državo. Odrasle želijo spodbuditi, naj v vsega nekaj minutah preverijo svoje tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2.