Register raka je objavil poročilo za leto 2022. Število novih primerov raka v Sloveniji narašča, kažejo najnovejši podatki registra, ki deluje na Onkološkem inštitutu Ljubljana. V letu 2022 je za rakom zbolelo približno 19.000 ljudi, več kot 10.000 moških in skoraj 9000 žensk, od tega 5500 za nemelanomskim kožnim rakom.
Pet najpogostejših vrst raka pri nas – prostate, pljuč, dojk, debelega črevesa in danke ter kožni melanom – je v tem letu predstavljalo 54 odstotkov vseh novih primerov.
Kot so zapisali na onkološkem inštitutu, so omenjeni raki pogosto povezani z nezdravim življenjskim slogom. Ogroženost z rakom je največja pri starejših; med vsemi bolniki z rakom, zbolelimi leta 2022, jih je bilo 64 odstotkov starejših od 65 let.
V zadnjih letih sicer med posameznimi vrstami rakov izstopa rast pojavnosti raka trebušne slinavke, raka prostate, pljučnega raka predvsem pri ženskah in raka ščitnice pri ženskah.
V letu 2022 je zaradi raka umrlo blizu 6400 ljudi, med njimi okoli 3600 moških in 2800 žensk. Med nami pa živi že več kot 130.000 ljudi, ki so kadarkoli zboleli za eno od rakavih bolezni, kar odraža napredek pri zdravljenju in preživetju bolnikov, so zapisali na onkološkem inštitutu.
Petletno čisto preživetje odraslih bolnikov, zbolelih za katerokoli vrsto raka v obdobju 2018-2022, je bilo 59-odstotno pri moških in 64-odstotno pri ženskah. Več kot 80 odstotkov moških bolnikov doseže petletno čisto preživetje pri rakih mod, prostate, ščitnice, kožnem melanomu, Hodgkinovem limfomu in limfatični levkemiji. Pri ženskah so to rak ščitnice, kožni melanom, rak dojk, Hodgkinov limfom in limfatična levkemija. Pri pljučnem raku je statistično značilen napredek pri obeh spolih; pri ženskah je petletno preživetje že preseglo 30 odstotkov.
Predstavnica registra raka in koordinatorica Državnega programa obvladovanja raka Sonja Tomšič je kot enega najpomembnejših podatkov letošnjega poročila izpostavila, da bo med rojenimi leta 2022 do svojega 75. leta za rakom predvidoma zbolel vsak tretji Slovenec.
Te številke nas po njenih besedah opominjajo, da je rak resen družbeni izziv. Zahteva premišljene ukrepe na vseh ravneh – od preprečevanja in zgodnjega odkrivanja raka, do dostopnega, kakovostnega zdravljenja, celostne rehabilitacije in paliativne oskrbe, je dodala. “Porast števila novih primerov nas jasno opozarja, da mora onkologija tudi v prihodnje ostati ena od prednostnih nalog celotne družbe,” so njene besede še navedli v sporočilu za javnost.
Po navedbah onkološkega inštituta je število registriranih novozbolelih v letu 2022 v primerjavi z letom pred tem višje za več kot 1500. Med glavnimi razlogi za porast novih primerov raka so navedli vpeljavo aktivne registracije bolezni, ki je omogočila odkritje več primerov, predvsem nemelanomskega kožnega raka. Aktivno registracijo, pri kateri register raka neposredno dostopa do elektronske dokumentacije v bolnišnicah in pri izbranih zasebnih izvajalcih ter tako hitreje in natančneje zbira podatke o bolnikih, je register začel postopno uvajati v letu 2019, v letu 2022 pa je uspel vanjo vključiti večino velikih izvajalcev zdravstvene dejavnosti v Sloveniji.
A tudi brez upoštevanja porasta na račun popolnejšega zajema vseh primerov kožnih rakov število novozbolelih narašča, kar v največji meri pripisujejo staranju prebivalstva, del porasta novih primerov raka v letu 2022 pa je še vedno mogoče pripisati tudi posledicam obdobja covida-19, ko je bilo odkritih manj primerov bolezni v letih 2020 in 2021.
Podatki sicer ne kažejo povečanja deleža bolnikov z napredovalimi stadiji bolezni, ki bi ga lahko pripisali zamudam v diagnostiki zaradi protikoronskih ukrepov. “To kaže na to, da smo uspeli v Sloveniji dobro omejiti učinke zaprtja družbe med epidemijo z vztrajanjem na neprekinjenem delovanju onkologije, s hitro ponovno vzpostavitvijo delovanja presejalnih programov po začetnem zaprtju ter z ozaveščanjem javnosti o nujnosti ukrepanja ob sumu na raka,” so pojasnili v sporočilu.
Deček Urban kot prvi prejel gensko terapijo za sindrom CTNNB1
19. 12. 2025
-
Sredi decembra se je v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana pričela klinična študija GAIN-CTNNB1, v kateri bo najmanj 12 otrok z nevrorazvojnim sindromom CTNNB1 prejelo zdravljenje v obliki genske nadomestne terapije. Kot prvi je terapijo prejšnji teden prejel deček Urban, po katerem se zdravilo imenuje urbagen.
WHO: Cepiva ne povzročajo avtizma
11. 12. 2025
-
Nova analiza Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je ponovno potrdila, da ni povezave med cepivi in avtizmom – v nasprotju s teorijami, ki se širijo v nekaterih krogih v ZDA, večkrat jih je promoviral tudi minister za zdravje Robert F. Kennedy mlajši, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V UKC Ljubljana prva robotsko asistirana vstavitev polževega vsadka v Sloveniji
05. 12. 2025
-
V UKC Ljubljana so novembra prvič v Sloveniji in širše v regiji uporabili robota za vstavitev elektrode pri operaciji vstavitve polževega vsadka. Robotska roka omogoča, da se elektroda uvede počasi in s stalno silo. Na ta način se tkivo polžka bistveno manj poškoduje kot pri klasični vstavitvi, so danes poudarili strokovnjaki.
V Afriki začeli uporabo prelomnega cepiva proti okužbi s HIV
01. 12. 2025
-
V Južni Afriki, Zambiji in Esvatiniju so danes začeli cepljenje s prelomnim cepivom, ki preprečuje okužbe z virusom HIV, poroča francoska tiskovna agencija AFP. S tem so prvič uporabili to zelo obetavno zdravilo na afriški celini, kjer živi največ s tem smrtonosnim virusom okuženih ljudi.
Nevrologi pozivajo k skrbi za zdravje možganov
27. 11. 2025
-
Nevrologi pozivajo k skrbi za zdravje možganov, da bi se izognili Parkinsonovi bolezni in drugim motnjam gibanja ali da bi do njih prišlo čim kasneje. Pri obravnavi Parkinsonove bolezni pa je zelo pomembna večdisciplinarna obravnava, so poudarili danes na novinarski konferenci pred simpozijem o najnovejših dosežkih na področju motenj gibanja.