Ljubljana, 28. julija - Danes obeležujemo svetovni dan hepatitisa, ki letos poteka pod geslom Ne moremo čakati! Infektologinja Mojca Matičič ob tem poudarja, da WHO Slovenijo navaja kot primer dobre prakse odkrivanja in zdravljenja bolnikov, okuženih s hepatitisom C. Po ocenah je v Slovenji trenutno še dobrih 1000 neodkritih bolnikov s hepatitisom C.

Po svetu se vsako leto s hepatitisom B in C na novo okužijo trije milijoni ljudi, za posledicami bolezni umre 1,2 milijona ljudi. Okužbi s hepatitisom B in C sta krivi za 76 odstotkov primerov raka jeter na svetu, ki je šesti najpogostejši rak po številu primerov in tretji najpogostejši rak po smrtnosti.

Svetovni dan hepatitisa letos obeležujemo že šestnajstič. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ga je določila na rojstni dan odkritelja virusa hepatitisa B nobelovega nagrajenca Barucha Blumberga. Letos dan poteka pod geslom Ne morem čakati!, je v izjavi za medije v ponedeljek povedala vodja ambulante za virusni hepatitis na infekcijski kliniki Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Mojca Matičič.

Geslo po njenih besedah predstavlja obupan klic množice okuženih v številnih državah, tudi evropskih, kjer še vedno vlada neenakost pri obravnavni bolnikov z virusnimi hepatitisi, predvsem hepatitisom C. Bolniki se pogosto soočajo z diskriminacijo in stigmatizacijo, pa tudi kriminalizacijo osebne rabe drog, ki se lahko razkrije ob diagnozi hepatitisa C.

V Sloveniji je stanje povsem drugačno: "Zdravniki aktivno iščemo okužene in jih takoj ustrezno zdravimo, s tem pa preprečimo posledice, kot sta rak na jetrih in ciroza jeter."

V Sloveniji smo po njenih besedah z inovativnim pristopom prvi na svetu povsem izkoreninili okužbo s hepatitisom v določenih skupinah bolnikov, denimo pri hemofilikih, dializiranih bolnikih, bolnikih s presajenimi organi in bolnikih z virusom HIV.

V Evropi so za zdaj odkrili le desetino okužb s hepatitisom B in četrtino okužb s hepatitisom C, šele tretjino okužb s hepatitisom C pa so pozdravili. Medtem so slovenski strokovnjaki odkrili več kot 80 odstotkov okuženih in jih dve tretjini že pozdravili. S strokovnjaki Evropskega centra za nalezljive bolezni ocenjujejo, da je v Sloveniji trenutno še dobrih 1000 neodkritih bolnikov s hepatitisom C.

Letošnji svetovni dan hepatitisa zaznamuje več novosti. Med njimi spremenjena strategija WHO, saj ugotovitve WHO kažejo, da je pred šestimi leti sprejeto strategijo sposobnih udejanjiti le osem evropskih držav.

Želeno 95 odstotno precepljenost otrok proti hepatitisu B je doseglo le 11 držav, med njimi ni Slovenije, kjer je cepljenih slabih 80 odstotkov otrok. Se je pa delež zdravljenih med novo odkritimi bolniki po letu 2016 povečal za desetkrat.

Zato je WHO maja sprejela sklep o postavitvi nove strategije, ki do leta 2030 predvideva izkoreninjenje virusnih hepatitisov, virusa HIV in spolno prenosljivih okužb. Po strategiji, ki naj bi bila potrjena septembra, bi v rutinske presejalne programe uvrstili tudi presejalna testiranja na hepatitis B in C. Strategija predvideva tudi, da bi v evropski načrt boja proti raku vključili rutinsko cepljenje, testiranje in zdravljenje hepatitisa.

Vodja projekta Virus in študentka ljubljanske medicinske fakultete Eva Selan je pojasnila, da bodo ob svetovnem dnevu hepatitisa javnost o bolezni informirali prek objav na družbenih omrežjih in z ozaveščanjem mimoidočih na stojnicah.

V UKC Ljubljana pred četrtkovim svetovnim dnevom hepatitisa tudi letos organizirajo brezplačno testiranje na hepatitis C, ki je na Poljanskem nasipu 58 v Ljubljani potekalo v sredo in se nadaljuje danes od 14. do 18. ure. K testiranju, ki je brezplačno in anonimno, vabijo vse, še posebej pa posameznike, ki so kadarkoli imeli tveganje za okužbo.