Ljubljana, 25. aprila - NIJZ tudi po nedavno zaključeni akciji Slovenske karitas 40 dni brez alkohola prebivalce spodbuja k odgovornemu odnosu do pitja alkohola. Ljudi želi spodbuditi, da je dan brez alkohola lahko prav vsak. Slovenija sodi med države, ki beležijo najvišjo porabo alkohola. Stroški države, povezani s pitjem alkohola, letno presegajo 200 milijonov evrov.

Registrirana poraba je v letu 2020 znašala kar 9,8 litra čistega alkohola. To pomeni, da je vsak prebivalec, starejši od 15 let, v povprečju v tem letu spil 81 litrov piva in 42 litrov vina ter tri litre žgane pijače. Pri tem ne smemo zanemariti tudi težje ocenljive neregistrirane porabe, ki omenjeno številko poveča še za eno petino in izhaja predvsem iz domače proizvodnje alkoholnih pijač, so sporočili iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Podatki so po navedbi inštituta dodatno skrb vzbujajoči, ko pogledamo številke, ki govorijo o tem, da vsak dan zaradi vzrokov, povezanih izključno s pitjem alkohola, v Sloveniji umrejo tri osebe. V Sloveniji se kar 43 odstotkov oseb visoko tvegano opija in kar devet odstotkov povzročiteljev prometnih nesreč je v času nezgode vozilo pod vplivom alkohola.

S pitjem alkohola so povezani tudi mnogi stroški države, kot so zdravstveni stroški, stroški zaradi prometnih nezgod, nasilja v družini in kriminalnih dejanj. V letih 2012-2016 so letno v povprečju znašali kar 228 milijonov evrov, so izpostavili na NIJZ.

Še bolj poudarjena je problematika pitja alkohola v času epidemije covida-19. To obdobje namreč za marsikoga predstavlja izziv, breme, obdobje vprašanj in negotovosti, kar se pri nekaterih odraža tudi v povečanem pitju alkohola.

Raziskava NIJZ SI-PANDA, ki spremlja stanje v različnih obdobjih epidemije covida-19, razkriva, da je od 7,9 do 13,9 odstotka odraslih prebivalcev v Sloveniji v času epidemije pilo več alkoholnih pijač kot pred epidemijo. Porast je še najbolj očiten v starostni skupini od 18 do 29 let, kjer je približno petina posameznikov poročala o večji količini popitega alkohola v obdobju epidemije.

Stroka ob tem opozarja, da imajo že manjše količine popitega alkohola lahko negativen vpliv na naše zdravje in da varne meje pitja alkohola ni. S pitjem alkohola je namreč neposredno povezanih več kot 200 bolezenskih stanj in poškodb. Pitje alkohola pa ne vpliva samo na zdravje, ampak povečuje tudi tveganje za prometne nesreče, tvegana vedenja, nasilje, povečuje osebne stiske in uničujoče vpliva na bližnje medosebne odnose.

"Ljudje bi se morali pogosteje zavedati posledic, ki jih ima pitje alkohola na nas in druge ter da je ravno obdobje brez alkohola priložnost, da ugotovimo kakšne prednosti nam prinaša nepitje alkoholnih pijač. Zelo hitro lahko opazimo, da imamo več energije, da se počutimo boljše, čas pa lahko namenimo bolj zdravim izbiram, ki še dodatno izboljšajo naše počutje, hkrati pa občutimo ponos ob novih uspehih," so navedli.

NIJZ je s projektom SOPA, ki ga je v 18 lokalnih okoljih izvajalo 300 strokovnjakov zdravstvenih domov in centrov za socialno delo, pilotno preizkusil pristop podpore. S pristopom so na poti zmanjšanja ali opuščanja pitja do sedaj skupno nagovorili skoraj 50.000 ljudi, obravnavali 4000 posameznikov, ki tvegano ali škodljivo pijejo, ter jih 943 uspešno podprli v smeri zmanjšanja ali opustitve pitja alkohola, so rezultate projekta SOPA opisali na NIJZ, kjer bodo projekt nadaljevali in ga širili.

"Močno verjamemo, da sta skrb za svoje zdravje in dobro počutje lahko pomembna motivacija in pot k večjemu zadovoljstvu vsakega izmed nas. Zato s simbolno gesto, kot je dan brez alkohola, spominjamo, naj bo takih dni čim več. Če piješ manj ali nič, je tebe več za vse," so sklenili na NIJZ.