Ljubljana, 21. junija - Na konferenci Življenje z rakom po raku sogovorniki in udeleženci razpravljajo o Evropskem načrtu boja proti raku v praksi. Na prvi okrogli mizi so debatirali o izzivih obstoječih in novih presejalnih programov, na drugi pa spregovorili o pravici do pozabe posameznikov, ki so raka preboleli, zdaj pa se zaradi diagnoze rak soočajo s težavami.

V Sloveniji potekajo trije presejalni programi Zora za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu, Dora za zgodnje odkrivanje raka dojk in Svit za zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesju in danki. Prihajata pa dva nova presejalna programa, in sicer za zgodnje odkrivanje raka prostate in pljuč.

Generalna sekretarka Mednarodnega foruma znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb Barbara Stegel je ob začetku konference dejala, da smo v Sloveniji lahko ponosni na obstoječe presejalne programe, ki dosegajo dobro udeležbo in uspeh. "Ta uspeh pa lahko pretopimo tudi v številna pravočasna in uspešna zdravljenja in v zadovoljne posameznike, ki se po njih lahko vračajo v normalno življenje," je povedala.

Oblikovanja presejalnih programov se bodo lotili na Zdravniški zbornici Slovenije, je obljubil podpredsednik zbornice Boštjan Kersnič. Dodal je, da bodo tako odkrili raka, še preden ima bolnik simptome. Predsednica Združenja Onko Net Kristina Modic je prav tako opozorila, da nekatere oblike raka odkrijejo šele v napredujočih stadijih, med njimi pa sta tudi rak pljuč in prostate. "Zato podpiramo vse strokovne napore, da bi se presajanje teh rakov čim prej zgodilo v praksi tudi pri nas," je dejala ob začetku konference.

Bolniki, ki so raka preboleli, se pogosto soočajo z neenakostjo, težavami na trgu dela in pri dostopu do posojil ter zavarovanj, so opozorili govorci. Zato bi pravico do pozabe morali omogočiti tudi bolnikom z rakom.

Modičeva je dejala, da pravica do pozabe vsebuje kompleksna vprašanja kot je, kdaj bolniku, ki je prebolel raka, preneha status onkološkega bolnika. Kersnič pa je opozoril, da naj pravica do pozabe pomaga bolniku priti nazaj v normalno življenje, ne bi smela pa biti podlaga, da bi bolnik sam ali zdravstveni sistem pozabil na njegovo diagnozo.

Generalna direktorica direktorata za javno zdravje Vesna Kerstin Petrič pa je dejala, da Slovenija v evropskem prostoru pomeni eno gonilnih sil na področju odkrivanja in zdravljenja raka. Pomaga pa tudi, da imamo odlične zdravstvene delavce in bolnike, ki so povezani v številna društva.