Nova raziskava svetovalne družbe Charles River Associates prvič ponuja celovit pregled privlačnosti Evropske unije kot destinacije za farmacevtske naložbe ter jo primerja z njenimi globalnimi konkurenti.

Študija z naslovom »Assessing Europe’s Competitiveness as a Location for the Life Sciences Industry” ki jo je danes objavilo združenje EFPIA, analizira 20 kazalnikov uspešnosti na štirih ključnih področjih, ki so odločilna za privabljanje naložb: raziskave in inovacije, regulativni okvir, poslovno okolje ter industrijska proizvodnja – torej celoten evropski ekosistem znanosti o življenju.

Podatki potrjujejo, da Evropa še naprej ohranja vodilni položaj na področju zgodnje znanstvene odličnosti, naprednih digitalnih zmogljivosti in farmacevtske proizvodnje, kar podpira močna industrijska baza in uspešna zunanjetrgovinska menjava.

Analiza pa hkrati kaže, da Evropa težko pretvarja znanstveno odličnost v raziskovalne naložbe, klinična preskušanja in nova zdravila – kar so ključni dejavniki boljšega zdravja in gospodarske rasti.

V času, ko si oblikovalci politik prizadevajo okrepiti konkurenčnost Evrope, nova raziskava pomaga usmerjati politične odločitve, ki bodo oblikovale prihodnost industrije, ključne za zdravje, gospodarstvo in varnost Evrope. Farmacevtska podjetja vsako leto v raziskave in razvoj v EU vložijo 55 milijard evrov, podpirajo približno 2,3 milijona delovnih mest in ustvarijo več kot 366 milijard evrov izvoza. Brez farmacevtske industrije bi se skupna trgovinska bilanca EU iz 133 milijard evrov presežka spremenila v 88 milijard evrov primanjkljaja.

Ob tem globalni konkurenti, ki prepoznavajo strateški pomen znanosti o življenju, vse hitreje in odločneje uvajajo ukrepe za privabljanje farmacevtskih naložb. Poročilo zato ocenjuje, kaj bi lahko Evropska unija pridobila, če bi uspela slediti tempu in obsegu teh ambicij – ali jih celo preseči – ter zmanjšati zaostanek za svojimi najbližjimi konkurenti.

• Zmanjšanje vrzeli pri industrijskih vlaganjih v raziskave in razvoj bi lahko v naslednjem desetletju prineslo dodatnih 105 milijard evrov naložb.
• Povečanje evropskega deleža v globalnih kliničnih preskušanjih bi evropskemu gospodarstvu lahko prineslo skoraj 18 milijard evrov, ustvarilo približno 82.000 delovnih mest in omogočilo 158.000 dodatnim bolnikom sodelovanje v kliničnih raziskavah.
• Krepitev regulativnih poti in širšega inovacijskega ekosistema bi lahko pospešila razvoj novih zdravil ter omogočila prihod več kot 200 dodatnih novih učinkovin za bolnike in povečala število zdravil, ki izvirajo iz Evrope.

Uresničitev tega potenciala zahteva odločne in pogumne ukrepe, ki bodo nadgradili nesporne evropske prednosti ter odpravili ovire, opredeljene v poročilu, ki Evropi preprečujejo, da bi uresničila svojo ambicijo postati svetovni voditelj na področju znanosti o življenju.

Generalna direktorica EFPIA je ob tem dejala:

»To poročilo jasno kaže tako velik potencial Evrope kot tudi področja, kjer so nujno potrebni ukrepi za zmanjšanje konkurenčne vrzeli v primerjavi z drugimi regijami sveta.

S pravimi odločitvami lahko Evropa nadgradi svoje močne znanstvene temelje in industrijske zmogljivosti ter zagotovi bolj konkurenčen in odporen ekosistem znanosti o življenju. Krepitev privlačnosti Evrope za farmacevtske naložbe ne bo spodbudila le gospodarske rasti in varnosti, temveč bo tudi zagotovila, da bodo evropski bolniki hitreje dostopali do novih generacij medicinskih prebojev.«

Ključne ugotovitve poročila

V nadaljevanju je predstavljen kratek pregled ključnih prednosti in slabosti Evrope na podlagi analiziranih kazalnikov.

Prednosti EU

• EU izkazuje močno rast naložb v proizvodnjo (15- odstotna povprečna letna rast v obdobju 2018–2022, kar presega kitajsko rast, ki je znašala 11 odstotkov) ter vztrajen trgovinski presežek – največji med evropskimi sektorji – kar odraža odporne dobavne verige in izvozno konkurenčnost.
• EU dosega zelo dobre rezultate pri deležu znanstvenih objav na področju medicinskih ved, ki sodijo med 1 odstotek najbolj citiranih na svetu.

Zmerna uspešnost

• Odkritje novih učinkovin za zdravila se je v EU zmanjšalo za 20 odstotkov, medtem ko je na Kitajskem naraslo za 470 odstotkov.
• Zaščita intelektualne lastnine v EU je boljša le od Kitajske.
• Izvor novih zdravil: Kitajska je zdaj prehitela EU in ZDA kot izvor novih učinkovin – s 4 novimi učinkovinami leta 2018 na 28 leta 2024. Kitajske učinkovine se vse pogosteje uvajajo na trg v ZDA in Evropi.
• Uvajanje novih zdravil: države EU v povprečju dosegajo 39-odstotno stopnjo lansiranja, kar je bistveno manj kot v ZDA (85 odstotkov). Razlike obstajajo tudi znotraj EU:
  • Nemčija: 61 odstotkov lansiranih zdravil (44 odstotkov v enem letu)
  • Francija: 52 odstotkov lansiranih zdravil (23 odstotkov v enem letu)
    Nemčija je vodilna v Evropi, vendar še vedno precej zaostaja za ZDA.

Slabosti EU

• Prijave patentov v EU so se povečale le zmerno (6 odstotkov v obdobju 2014–2024), medtem ko je na Kitajskem rast znašala 170 odstotkov, kar kaže na relativno stagnacijo Evrope. Trend kaže, da EU ne privablja sorazmernega deleža globalnega inovacijskega kapitala.
• Časovni okvir za regulativna odobravanja se je sicer izboljšal (430 dni leta 2024, v primerjavi s 464 dnevi leta 2015), vendar ostaja daljši kot na Kitajskem (200 dni) in v ZDA (356 dni).
• Izdatki za zdravila v EU znašajo približno 1 odstotek BDP, v primerjavi z 1,8 odstotki na Kitajskem in 2,0 odstotkoma v ZDA.
• Več kot 20 držav članic EU uporablja mehanizme omejevanja stroškov, kot so obvezni rabati, obvezni prometni davki ali povračila (clawback). V ZDA in na Kitajskem so takšni mehanizmi omejeni predvsem na popuste ali rabate. Poročilo poudarja, da ti ukrepi pogosto odvračajo farmacevtske naložbe.
• Vse države EU razen Španije izgubljajo delež kliničnih preskušanj. Globalni delež EU se je zmanjšal z 22 odstotkov leta 2013 na 12 odstotkov leta 2023, kar je po oceni poročila posebej zaskrbljujoče. Rast Kitajske pa je glede na velikost prebivalstva in modernizacijo družbe pričakovana.

Celotno poročilo je na voljo v angleškem jeziku.