STA novice
Pred dnevom možganske kapi poudarili pomen poznavanja zgodnjih znakov
Home / STA / Pred dnevom možganske kapi poudarili pomen poznavanja zgodnjih znakov

 

 

Društvo za zdravje srca Slovenije in Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo so danes, pred svetovnim dnem možganske kapi, poudarili, da je ključno poznavanje zgodnjih znakov možganske kapi, kot so motnja govora ali vida, ohromelost rok, nog in obraza. Opozorili so tudi na posledice kapi, s katerimi živi okoli 94 milijonov ljudi po svetu.

Z dnem možganske kapi, ki ga obeležujemo 29. oktobra, opozarjajo predvsem na težave, s katerimi se bolniki srečujejo po možganski kapi. Je drugi najpogostejši vzrok smrti in tretji najpogostejši vzrok za izgubo zdravih let življenja, je dejal predsednik društva za zdravje srca in ožilja Matija Cevc.

Možganska kap ostaja eden največjih javnozdravstvenih izzivov sodobnega časa, saj za njo vsako leto zboli 12 milijonov ljudi po svetu, od tega jih več kot sedem milijonov umre. S posledicami možganske kapi pa živi okoli 94 milijonov ljudi. V Sloveniji možganska kap vsako leto prizadene od 4300 do 4400 ljudi, od tega jih letno umre skoraj 2000, je navedel Cevc.

Če kap prepoznamo v zgodnji fazi in hitro ukrepamo, lahko preprečimo okvaro možganskega tkiva, zmanjša se intenzivnost invalidnosti in izboljša možnost za okrevanje. Pri prepoznavanju zgodnjih znakov pa predvsem pomaga akronim GROM. Z njim opozarjajo, da so prvi znaki možganske kapi motnja govora, šibkost ali ohromelost rok ali nog ter ohromel del obraza, denimo povešen ustni kot ali veka.

Ključen pa je tudi hiter klic nujne medicinske pomoči, saj lahko s pravočasnim ukrepanjem “nekomu ohranimo samostojnost, dostojanstvo in kakovost življenja,” je poudaril.

Obravnava možganske kapi se v zadnjih 30 letih drastično spremenila. S sodobnimi metodami zdravljenja lahko pri bolnikih z najtežjimi oblikami možganske kapi dosežejo pomembno izboljšanje in v številnih primerih preprečijo trajno invalidnost, je dejal nevrolog Igor Rigler. Vsaka izgubljena minuta namreč dodatno poškoduje možgansko tkivo in zmanjšuje možnosti za uspešno okrevanje.

Rigler je poudaril tudi, da je možganska kap neboleča, nekateri bolniki pa jo lahko tudi prespijo. Kot najmanj prepoznane znake je navedel ohromelost noge, motnje vida in zmanjšanje kognitivnih funkcij, kot je razumevanje ali prepoznavanje stvari.

Rehabilitacijsko obravnavo na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu (URI) Soča, kjer skrbijo za čim bolj aktivno vračanje pacientov po utrpeli kapi, je predstavil specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine Daniel Globokar. Obravnava je usmerjena v ponovno vzpostavljanje izgubljenih funkcijskih sposobnosti, doseganje čim večje stopnje samostojnosti pacienta ter njegovo uspešno integracijo v domače in družbeno okolje, je pojasnil.

V mnogih regijah po Sloveniji pa primanjkuje specializiranih nevrofizioterapevtov, logopedov, kliničnih psihologov in delovnih terapevtov. Med rešitvami je Globokar navedel širitev javne mreže rehabilitacije, regionalno decentralizacijo, sistemsko načrtovanje kadrov, vzpostavitev mobilnih rehabilitacijskih ekip na domu in vključevanje storitev telerehabilitacije, ki omogoča nadzorovani rehabilitacijo bolnika doma.

STA novice Vse STA novice

Štipendijski sklad razpisal 80 štipendij za zdravstvene poklice

20. 10. 2026

-

Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS je objavil razpis za štipendije na področju zdravstva za šolsko oziroma študijsko leto 2026/2027. Na voljo je 80 štipendij za bodoče zdravnike družinske in urgentne medicine, diplomirane medicinske sestre in diplomirane zdravstvenike, tehnike zdravstvene nege in magistre farmacije.
Rok za prijavo je odprt do podelitve vseh razpisanih štipendij, vendar najdlje do 30. novembra, so objavili na spletni strani ministrstva za zdravje.