Možganska kap je po besedah nevrologinje Janje Pretnar Oblak iz ljubljanske nevrološke klinike ena najpomembnejših javnozdravstvenih težav sodobnega časa, saj povzroča visoko umrljivost in trajno invalidnost. Glede na to je Evropska organizacija za možgansko kap leta 2018 oblikovala akcijski načrt s ciljem zmanjšati absolutno število kapi za 10 odstotkov in omogočiti dostopnost zdravljenja pri 15 odstotkih.

Kot enega ključnih stebrov obravnave bolnikov z možgansko kapjo, ki omogoča nadaljnje zdravljenje, je izpostavila izobraževanje javnosti. Prepoznavanje akutnega nastopa možganske kapi s pomočjo palindroma GROM (govor, roka, obraz, minuta) je zdaj nadgrajen z drugo verzijo GROM 2. “Pozorni smo na nenaden pojav vrtoglavice in nenadnih težav z vidom. Ob nastopu znakov GROM V2 je možno pomagati do 24 ur, ukrepati pa je treba takoj, saj je uspeh zdravljenja še vedno najbolj odvisen od časa,” je opozorila Pretnar Oblak.

Ob tem je spomnila na novo zdravilo, ki ima v primerjavi s predhodnim večjo sposobnost razgrajevanja krvnih strdkov. “Temelj zdravljenja pa ostaja preventiva, skrb za zdrav življenjski slog, merjenje tlaka, holesterola in sladkorja v krvi na redne intervale,” je danes poudarila na spletni novinarski konferenci.

Ena najtežjih posledic, ki jo ima približno tretjina oseb po možganski kapi je afazija – oseba izgubi sposobnost govoriti, razumeti govor, brati ali pisati. O izkušnjah z razumevanjem afazije in podpori bolnikom ter svojcem v kroničnem obdobju po možganski kapi sta na konferenci spregovorili logopedinja Particija Širca Ule iz združenja s cerebrovaskularno boleznijo in Marjeta Trček Kavčič iz Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta (URI) Soča. Za rehabilitacijo jezikovnih funkcij oseb z afazijo so usposobljeni specialisti klinične logopedije z izkušnjami z delom z odraslimi, žal pa je logopedska obravnava vezana le na tri centre, in sicer na ljubljanski in mariborski klinični center ter na URI Soča.

“Celotno populacijo odraslih v Sloveniji pokriva manj kot 15 specialistov klinične logopedije zato je dostopnost do klinično logopedske diagnostike in obravnave v Sloveniji zelo omejena,” je poudarila Trček Kavčič.

Kako pomembna je logopedska obravnava po možganski kapi, je opisala koordinatorka skupine Afazijada v združenju Tamara Fortuna, ki je pri 35. letih v službi doživela možgansko kap. “Najbolj opazna posledica je bila nezmožnost govora. Na srečo sem razumela vse, kar so mi povedali. Že nekaj dni po kapi sem začela logopedsko obravnavo, v katero se je vključila tudi moja mama. Lepo mi je šlo, dokler nisem leta 2012 ponovno prebolela kap z enakimi težavami. Takrat sem prvič slišala za Afazijado – druženje oseb, ki imajo težave z govorom,” je povedala.

Geslo letošnjega svetovnega dneva možganske kapi je Minute, ki rešujejo življenja.