Ljubljana – Rak sečnega mehurja spada med sedem najpogostejših rakov pri moških, pri ženskah je na 12. mestu. V letu 2021 so odkrili 392 novih bolnikov s tem rakom, lani 288, v letu 2021 je bilo 229 smrti zaradi te bolezni, so povedali na novinarski konferenci društva uroloških bolnikov. Zgodnje odkrivanje izredno poveča možnosti za preživetje, so izpostavili.
Kot so izpostavili na konferenci ob mesecu ozaveščanja o raku sečnega mehurja, skrbi tudi dejstvo, da se ta vrsta raka zelo pogosto ponovi, in sicer v 50 do 90 odstotkih. A če raka mehurja odkrijejo zgodaj, je zelo ozdravljiv, stopnja preživetja je v tem primeru lahko do 90-odstotna. Največji dejavniki tveganja tega pa sta kajenje in dolgotrajna izpostavljenost v kemični, lesni, usnjarski in gumarski industriji.
Najbolj ključna za ugoden razplet bolezni je po mnenju Simona Hawline s kliničnega oddelka za urologijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana hitra postavitev diagnoze. “Najpogostejši zgodnji simptom raka na mehurju je krvav urin. To in dlje časa pekoče uriniranje je alarm za diagnostiko in takojšen pregled pri osebnem zdravniku,” je poudaril. Neboleča krvavitev se sicer pojavi pri 85 odstotkih bolnikov.
Ko pride bolnik k specialistu v UKC, po njegovih navedbah opravijo cistoskopijo oz. pregled sečnega mehurja s cistoskopom in biopsijo tumorja ter postavijo dokončno diagnozo. Po potrebi opravijo še ultra zvok, CT in/ali MR trebuha. Žal, pa je čakalna doba na dokončno postavitev diagnoze pri nas tri mesece, pri nekaterih posegih na prostati pa kar pet let, je poudaril. K zmanjšanju čakalnih dob bi po njegovem mnenju prispevalo več operacijskih dvoran, rabili bi vsaj dve, je dejal.
Boštjan Šeruga z Onkološkega inštituta Ljubljana je izpostavil, da imamo v Sloveniji na voljo najsodobnejše terapije sistemskega zdravljenja. Včasih je bila kemoterapija, zdaj imamo na voljo še imunoterapijo, napredna zdravila, prihaja t. i. kombinacija imunoterapije in naprednih zdravil ter tarčna zdravila, je naštel. “Preživetje v 80. ali 90. letih nekoga, ki je imel razsejan rak sečnega mehurja, je bilo osem mesecev, s temi najnaprednejšimi načini zdravljenja pa je zdaj tudi do tri leta,” je pojasnil. Nekatere vrste tega raka lahko celo ozdravijo, je dodal.
Podpredsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije Franc Hočevar je med drugim opozoril na pomanjkanje urologov in slabo organizacijo na tem področju. “Uroloških rakov je več kot 2500, uspešnost zdravljenja je primerljiva z evropskimi parametri, a bila bi še boljša, če bi imeli urološko službo bolj organizirano, urologov je premalo,” je poudaril. Da bi pospešili diagnostiko, bi morali zaposliti od 120 do 130 urologov, je ocenil in izpostavil pomen zgodnjega odkrivanja bolezni.
Sogovorniki so se strinjali, da zgodnje odkritje in pravočasno diagnosticiranje bolezni, sodobne možnosti zdravljenja in predvsem multidisciplinarna obravnava izredno povečajo možnosti, da bo bolnik z rakom sečnega mehurja živel dlje in bolje.
Na konferenci je Majda Popovič predstavila svojo zgodbo bolnika, ki se je soočil z diagnozo rak sečnega mehurja.
Na Onkološkem inštitutu uspešno opravili prvo robotsko asistirano operacijo
20. 10. 2025
-
Na Onkološkem inštitutu Ljubljana so 23. septembra uspešno opravili prvo robotsko asistirano operacijo in bolniku z rakom prostate srednjega tveganja odstranili prostato. Z uvajanjem robotske kirurgije Onkološki inštitut Ljubljana bolnikom omogoča najsodobnejše metode zdravljenja in hitrejše okrevanje po operaciji, so sporočili z inštituta.
V UKC Ljubljana prvič uspešno izvedli implantacijo dolgotrajne dvoprekatne podpore srca
16. 10. 2025
-
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so prvič uspešno izvedli implementacijo dolgotrajne dvoprekatne podpore srca tipa Berlin Heart pri otroku s telesno težo pod deset kilogramov. Ta poseg omogoča, da imajo tudi najmlajši bolniki s hudim srčnim popuščanjem prvič možnost dolgoročne mehanske podpore, so sporočili iz UKC Ljubljana.
Ob evropskem dnevu poudarili pomen opredelitve darovanja organov
11. 10. 2025
-
Nobelovo nagrado za medicino letos prejmejo ameriška znanstvenika Mary Brunkow in Fred Ramsdell ter japonski znanstvenik Shimon Sakaguchi za odkritja v zvezi s periferno imunsko toleranco, mehanizmi, s katerimi se imunski sistem odzove na okužbe, je danes sporočil švedski inštitut Karolinska v Stockholmu.
Nobelova nagrada za medicino letos za odkritja v zvezi s periferno imunsko toleranco
06. 10. 2025
-
Nobelovo nagrado za medicino letos prejmejo ameriška znanstvenika Mary Brunkow in Fred Ramsdell ter japonski znanstvenik Shimon Sakaguchi za odkritja v zvezi s periferno imunsko toleranco, mehanizmi, s katerimi se imunski sistem odzove na okužbe, je danes sporočil švedski inštitut Karolinska v Stockholmu.
Rožnati oktober za tradicionalno kampanjo ozaveščanja o raku dojk
01. 10. 2025
-
Začenja se rožnati oktober, mesec ozaveščanja o raku dojk, najpogostejšem raku pri ženskah v Sloveniji. Tudi letos je v ospredju pomen pravočasnega odkrivanja bolezni, saj je le tako dobro obvladljiva. So pa letos kampanjo povezali z ozaveščanjem tudi o rakih rodil in pozivom k skrbi z zdravje.