Ljubljana, 30. septembra - Astma je ena od najpogostejših kroničnih pljučnih bolezni, za katero boleha približno 16 odstotkov Slovencev. Večina bolnikov, ob izpolnjevanju določenih pogojev, lahko živi dolgo in kvalitetno življenje. Po oceni strokovnjakov pa je pri tem pomembno tesno sodelovanje bolnika in zdravnikov. Predvsem pa je treba biti pozoren do simptomov bolezni.

Na novinarski konferenci, ki sta jo ob kampanji Življenje z astmo - Kaj sporočajo vaša pljuča, ki v teh dneh poteka v Sloveniji, pripravili Združenje pnevmologov Slovenije in Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, je specialistka pulmologinja z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Sabina Škrgat Kristan pojasnila, da je astma kronično vnetje malih in velikih dihalnih poti, stopnja njene težavnosti pa je v pomembni meri odvisna od stopnje vnetja na ravni dihalne poti.

To oži dihalne poti in ovira pretok zraka, kar bolniku otežuje dihanje. Astma ima lahko alergijsko ali nealergijsko ozadje. Simptomi astme pa so težko dihanje, kašelj, tiščanje v prsih in piskajoče dihanje.

Nezdravljena astma lahko pri nekaterih ljudeh vodi v preoblikovanje dihalnih poti in trajno okvaro pljuč. Ob hudem poslabšanju astme lahko bolniki tudi umrejo, a je zaradi sodobnega zdravljenja teh primerov bistveno manj kot v preteklosti, je poudarila. Pomembno je, kakšen podtip astme bolnik ima, saj se na podlagi tega pulmologi odločijo za najprimernejši način zdravljenja, je dodala.

Izpostavila je, da sodobni načini zdravljenja omogočajo boljše rešitve za bolnike z astmo. "Po uvedbi inhalacijskih glukokortikoidov, ki so sedaj temelj zdravljenja astme, je na globalni ravni prišlo do upada smrtnosti. Zgodila se je prava revolucija. Aplikacija zdravila z vdihovalnikom ima manj stranskih učinkov, saj zdravilo ostane v območju tarčnega organa, to je v našem primeru v dihalnih poteh, in ne obremenjuje drugih organov," je pojasnila Škrgat Kristanova. Za bolnike z najtežjimi oblikami astme pa so na voljo t. i. biološka zdravila.

Za pomoč pri jemanju bioloških zdravil je sedaj na voljo tudi aplikacija. "Bolnike v ambulanti poučimo, kako aplicirati zdravilo, in jih nato spremljamo," je povedala diplomirana medicinska sestra Mariana Paula Rezelj. Opažajo, da bolniki radi prihajajo v ambulanto, sami pravijo, kako se jim je na ta način izboljšala kvaliteta življenja, da se počutijo kot "novi".

Za lajšanje življenje ljudem z astmo in alergijami od leta 1991 deluje tudi Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije. "Društvo ima 3600 do 3800 članov, združuje pa bolnike z boleznimi dihal in alergijskimi boleznimi, njihove svojce in zdravstvene delavce na območju celotne Slovenije," je dejal predsednik društva Mirko Triller. Med dejavnostmi društva je tudi izobraževanje za astmatične bolnike, ki po njegovih besedah poteka dobro. A kot ugotavlja, je največ težav pri jemanju terapevtskih zdravil, posebej pri vdihovalnikih, ki jih bolniki predvsem na podeželju ne znajo uporabljati.

Tako prepričanje, da se mora astmatični bolnik podrejati bolezni in se odreči določenim življenjskim radostim, recimo svojemu najljubšemu športu, je zmotno, je opozorila Škrgat Kristanova. Meni pa, da bi številni bolniki lahko imeli bolj urejeno astmo, kot jo imajo ta hip, ker so do svojih simptomov premalo strogi in se z njimi nekako sprijaznijo.

Kampanja Življenje z astmo - Kaj sporočajo vaša pljuča poteka v sodelovanju združenja pnevmologov in društva pljučnih in alergijskih bolnikov s podporo podjetja AstraZeneca.