Ljubljana, 04. marca (STA) - V slovenskem tednu boja proti raku strokovnjaki pozivajo k upoštevanju priporočil Evropskega kodeksa proti raku in udeleževanju presejalnih programov. V Sloveniji na leto zboli okoli 14.000 oseb, umre pa jih okoli 6000. Najpogostejši raki pri nas so rak kože, prostate, debelega črevesa, pljuč in dojke. S staranjem družbe se tveganje za raka veča.

"V Zvezi slovenskih društev za boj proti raku si prizadevamo za družbo, v kateri ne bi nihče zbolel ali umrl za rakom", je na novinarski konferenci Onkološkega inštituta Ljubljana in zveze izpostavila njena predsednica Maja Primic Žakelj. Za uspešno zmanjševanje bremena raka je po njenih besedah treba upoštevati prav vsa priporočila Evropskega kodeksa proti raku, ne samo tista, ki opozarjajo na zdrav življenjski slog.

V zadnjih letih za rakom v Sloveniji na leto zboli več kot 14.000 oseb, okoli 8000 moških in 6000 žensk, kažejo podatki registra raka. Zaradi raka jih umre več kot 6000. Med nami živi več kot 100.000 ljudi, ki so kadarkoli zboleli zaradi ene od rakavih bolezni. Od rojenih leta 2015 bosta do svojega 75. leta za rakom predvidoma zbolela eden od dveh moških in ena od treh žensk.

Grožnja raka se povečuje s podaljševanjem življenjske dobe. "V naslednjih desetletjih lahko zato pričakujemo vedno večje breme raka, tudi če se raven dejavnikov tveganja čisto nič ne spremeni," je opozorila Primic Žakljeva. Zato je pomembno, da sami naredimo čim več za naše zdravje, saj bi po nekaterih ocenah z upoštevanjem priporočil ogroženost z rakom zmanjšali tudi do 50 odstotkov.

Prav tako se velja udeleževati presejalnih programov, saj lahko zbolimo tudi, če nimamo nobenega dejavnika tveganja. Tudi izidi zdravljenja so boljši, če bolezen odkrijemo čim prej. Po navedbah koordinatorja državnega programa za obvladovanje raka 2017-2022 Branka Zakotnika je bila umrljivost tistih, ki so udeležili presejalnih programov Dora, Zora in Svit kar štirikrat nižja kot pri tistih, ki se programov kljub povabilu niso udeležili. "Ti podatki jasno kažejo pomen udeležbe v programih, tako za znižanje obolevnosti, predvsem pa znižanje umrljivosti," je poudaril Zakotnik.

Po podatkih registra raka v Sloveniji pozdravimo okoli 60 odstotkov bolnikov z rakom. Cilj državnega programa je, kot je pojasnil Zakotnik, tem ljudem omogočiti kolikor se le da normalno vrnitev v družbo. "Cilj ne more biti samo preživetje, ampak tudi kakovost življenja," je dejal. Ob tem je opozoril na slabo razvitost paliativne oskrbe, ki jo je po njegovih besedah v vse bolj starajoči družbi treba detabuizirati.

"Breme raka je za vsako razvito družbo izjemno velik izziv in problem," je poudaril tudi strokovni direktor onkološkega inštituta Viljem Kovač. Ob tem je v boju proti raku izpostavil pomembnost zgodnje diagnostike, dostopnost zdravstvenih storitev, novih tehnik zdravljenja in celosten pristop zdravljenja bolnikov.

Letošnji 36. slovenski teden boja proti raku, ki se je začel danes, poteka pod geslom Evropski kodeks = manj raka. Dijakinja srednje turistične šole Maša Sedej, ki je ena od 50 mladih ambasadorjev v okviru projekta Priporočila proti raku naj ne obvisijo v zraku, svojim vrstnikom, prijateljem, znancem in družini s pomočjo družbenih omrežij, predstavitev in deljenjem brošur skuša približati pomembnost upoštevanji priporočil. "Pomembno se mi zdi, da tudi mladi ozaveščamo starejše, predvsem tiste, ki menijo, da se jim to ne more zgoditi," je še opisala svoje delo.