Ljubljana, 18. maja - Okoli 100.000 bolnikov v Sloveniji ima imunsko pogojene vnetne bolezni. Te za bolnike predstavljajo veliko breme in so neozdravljive, a so ob hitri diagnozi in zdravljenju obvladljive. V Sloveniji so bolnikom na voljo vsi moderni načini zdravljenja, so novinarski konferenci poudarili zdravniki in predstavniki društev za pomoč bolnikom.

Na novinarski konferenci o imunsko pogojenih vnetnih boleznih so sodelovali dermatolog Tomaž Lunder, gastroenterologinja Nataša Smrekar, revmatologinja Sonja Praprotnik, predsednica Društva za kronično vnetno črevesno bolezen Mateja Saje, vodja gorenjske podružnice Društva psoriatikov Slovenije Simeon Setnikar in sekretarka Društva revmatikov Slovenije Petra Zajc.

Kot so uvodoma pojasnili, imunsko pogojene vnetne bolezni tvorijo skupino bolezni, vzrok katerih še ni znan. Mednje sodijo kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB), luskavica in vnetna revmatska obolenja. Vse navedene bolezni zaznamuje nenadzorovano vnetje, ki poškoduje določen organ, vse so kronične, za bolnika predstavljajo težko breme, značilna pa so praviloma različno dolga obdobja zagonov in mirovanja.

Med imunsko pogojenimi vnetnimi bolezni je najbolj pogosta luskavica, ki se sprva kaže s pordelo, luščečo kožo, kasneje pa se na različnih dela telesa po telesu pojavijo odmrle kožne luske. Po besedah dermatologa Lundra se z njo soočajo od dva do trije odstotki prebivalstva, v Slovenji torej od 40.000 do 60.000 oseb.

Setnikar se je z boleznijo srečal pri 25 letih. Kot je pojasnil, se je zaradi bolezni začel izogibati skupinskim športom in se posvetil individualnim, saj ima bolezen zaradi vidnih posledic na koži tudi psihološke vplive na bolnika.

Lunder svetuje, naj posameznik v primeru kožnih težav obišče družinskega zdravnika, ki jih bo v primeru neuspešnega začetnega zdravljenja napotil k dermatologu. V zadnjih letih so sicer pri zdravljenju težjih oblik luskavice dosegli velik napredek. Bolniki, ki so pred tem potrebovali bolnišnično zdravljenje, lahko sedaj ob domači terapiji živijo normalno življenje.

Revmatične bolezni lahko ob odsotnosti zdravljenja povzročajo hude bolečine, otekle sklepe, okorelost, omejeno gibljivost in nepopravljive okvare, ki lahko vodijo v invalidnost in krajšo življenjsko dobo. Po besedah Zajčeve je zdravljenje tudi na tem področju močno napredovalo, slovenskim bolnikom pa so na voljo vse napredne oblike zdravljenja.

Revmatologinja Praprotnik je pojasnila, da v zadnjem času narašča pojavnost vnetnih revmatskih obolenj. Ob tem še ni znano, ali gre za posledico boljše diagnostike, zavedanja ljudi ali dejanske večje pojavnosti bolezni.

Med gastroenterološkimi bolezenskimi stanji pa sta najbolj pogosti Chronova bolezen in ulcerozni kolitis. Prva lahko prizadene katerikoli del prebavne cev, drugi pa je praviloma omejen na debelo črevo. Najpogostejši simptomi KVČB so dolgotrajne driske, bolečine v trebuhu, neješčost in hujšanje, pri otrocih pa zaostanek v rasti.

Sajetova je dodala, da bolezen zaznamujeta utrujenost in izčrpanost, bolniki pa morajo svoje poti zaradi pogostih obiskov stranišča načrtovati vnaprej. Po oceni gastroenterologinje Smrekar je v Sloveniji bolnikov s KVČB okoli 7000. "Imamo pa občutek, da je te bolezni vse več," je dodala.

Vsi sodelujoči zdravniki so poudarili pomen zgodnjega odkrivanja in zdravljenja vseh naštetih imunsko pogojenih vnetnih boleznih, saj je zdravljenje v takih primerih običajno uspešno, kakovost življenja bolnika pa razmeroma dobra.

Izpostavili so tudi, da številne bolnike spremljajo duševen težave, med njimi depresija, anksioznost in bipolarna motnja. Po besedah Praprotnikove pri obravnavi revmatoloških zdravnikov razmišljajo, da bi v zdravljenje vključili tudi psihologe.

Predstavniki društev bolnikov pa so predstavili delo društev in programe, s katerimi pomagajo bolnikom. Med drugim pripravljajo delavnice, izobraževanja, nudijo telefonsko podporo v primeru stike in psihosocialno pomoč.