Ljubljana, 1. decembra - Na prvi decembrski dan obeležujemo svetovni dan boja proti aidsu, ki ga simbolizira rdeča pentlja. Letos jo zaradi epidemioloških razmer, ki so tudi okrnile dostop do preventivnih programov, pripenjamo na daljavo. Navkljub zgodbi o uspehu okužba s HIV še vedno ostaja pomembna javnozdravstvena težava, opozarjajo na NIJZ.

Mednarodni dan boja proti aidsu, ki ga obeležujemo 1. decembra, je leta 1988 razglasila Svetovna zdravstvena organizacija. Na svetu živi približno 38 milijonov oseb, ki so okužene s HIV, letno pa jih zaradi HIV oz. aidsa umre okrog 690.000.

Prvi primeri tedaj še neznane bolezni so zdravniki opazili leta 1981 v Los Angelesu, kmalu pa so o podobnih ugotovitvah poročali še iz drugih delov ZDA in zahodne Evrope. Med obolelimi so izstopali predvsem moški, ki so imeli spolne odnose z moškimi, in uživalci trdih drog. Bolezen se je pojavila tudi med bolniki s hemofilijo in heteroseksualnimi osebami, pri čemer je postalo jasno, da se neznana bolezen prenaša preko telesnih tekočin. Povzročitelja skrivnostne bolezni, virus HIV, je francoskih znanstvenikom uspelo identificirati leta 1983.

V Sloveniji so letos vključno 20. novembra zabeležili 28 novih diagnoz okužbe s HIV, kar je šest manj kot v celem letu 2019 in manj kot v kateremkoli letu v obdobju zadnjih desetih let, so sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Šest okužb je bilo med ženskami in 22 med moškimi. Pri slednjih jih je bilo 12 med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, kar je najmanj v zadnjih desetih letih.

"Relativno nizko število novih diagnoz in poznih diagnoz okužbe s HIV med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, je predvidoma posledica uspehov kombinirane preventive, predvsem dostopnosti testiranja in spremenjene kulture testiranj ter takojšnjega zdravljenja po diagnozi okužbe. Zgodnje zdravljenje je uspešnejše, izboljša kakovost in pričakovano trajanje življenja ter preprečuje prenos okužbe s HIV," ocenjuje Irena Klavs z NIJZ.

Glede na prijavljene primere novih diagnoz okužbe s HIV v začetku leta 2020 je v Sloveniji živelo 704 oseb s prepoznano okužbo s HIV. Med njimi je po podatkih Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana 649 oz. 92 odstotkov oseb prejemalo protiretrovirusna zdravila. Med temi večina, 96 odstotkov, zaradi uspešnega zdravljenja ne morejo okužiti drugih.

Aids so letos diagnosticirali pri petih osebah. Pri vseh petih je bila tudi okužba s HIV prepoznana v istem letu. Umrla je ena oseba s HIV, a ne a zaradi aidsa.

Prijavljen je bil tudi en primer okužbe s HIV pri sedemletnem otroku. Okužba je bila prenesena z matere na otroka, pred, med ali po porodu v letu 2013. "Da bi v prihodnosti preprečili rojstva s HIV okuženih otrok, moramo v Sloveniji čim prej uvesti presejanje nosečnic na okužbo s HIV," pozivajo na NIJZ.

Na svetu 12 milijonov ljudi s HIV čaka na zdravljenje, 1,7 milijona ljudi pa se je v lanskem letu na novo okužilo, ker niso imeli dostopa do ključnih servisov. Na področje preventive, testiranja, zdravljenja in servisov za okužene in bolne po vsem svetu je v preteklih mesecih močno vplivala tudi epidemija covida-19, pa opozarjajo pri Združenih narodih.

Zgodnejše odkrivanje in zdravljenje lahko pomembno vplivata na boljše izide zdravljenja ter omejujeta prenos okužbe naprej. Ključna dejavnika pri zajezitvi svetovne pandemije pa ostajata varna spolnost in redna uporaba kondomov.

Tudi letos bodo ob 1. decembru potekale akcije za ozaveščanje o tej bolezni, zaradi katere so okuženi še vedno pogosto stigmatizirani. Med drugim že tradicionalno akcijo z različnimi aktivnostmi na spletni pripravljajo študenti medicine iz Projekta Virus, zvečer pa Zavod SCCA-Ljubljana pripravlja spletno VR razstavo Adijo stigma in pogovor o življenju z virusom HIV.