Ljubljana, 29. oktobra - Danes obeležujemo svetovni dan možganske kapi, ene najpogostejših srčno-žilnih bolezni. Ker so njene posledice lahko za posameznika hude, zdravniki poudarjajo pomen preventive, med njimi zdravega življenjskega sloga in redne telesne aktivnosti, vse od otroštva.

Možganska kap je ena najpogostejših srčno-žilnih bolezni, utrpi jo ena od štirih odraslih oseb po svetu, približno 30-odstotkov v aktivnem delovnem obdobju. Možganska kap se lahko zgodi vsakomur, kadar koli in kjer koli. Je med vodilnimi vzroki smrti in invalidnosti po vsem svetu, vendar bi skoraj vse možganske kapi lahko preprečili. Preventiva je zato pomembna od otroštva, je na torkovi novinarski konferenci poudaril predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije kardiolog Matija Cevc.

Med dejavniki tveganje za razvoj sladkorne bolezni, sekundarne dislipidemije in povišanega krvnega tlaka, ki so pomembni dejavniki za pojav možganske kapi, je naštel debelost in prekomerno prehranjenost. Dejavniki tveganja so še napredovanje ateroskleroze, depresija in pregorelost ter drugi psiho-socialni dejavniki.

V primeru možganske kapi je ključno bolezen prepoznati in ukrepati pravočasno, saj neukrepanje vodi v večje in hujše posledice, tudi invalidnost, opozarja Cevc. S hitrim in uspešnim zdravljenjem, denimo s topljenjem krvnih strdkov, je po njegovih besedah mogoče smrt preprečiti in bolezen celo pozdraviti.

Ob tem spominja na znake možganske kapi, združene v kratico grom - govor, roka, obraz, minuta. Oseba pri možganski kapi namreč govori nejasno in nerazumljivo, ima težave z dvigom rok, povešen ustni kot, beseda minuta pa zaznamuje pomen takojšnjega ukrepanja - klica na številko 112.

Nevrologinja Janja Pretnar Oblak je izpostavila, da je žilna nevrologija ena najhitreje razvijajočih se vej medicine. Intravensko trombolizo oz. topljenje strdkov zdravniki sicer izvajajo že 30 let, se pa od takrat spreminjajo meje mogočega. Tako je topljenje strdkov trenutno mogoče do devet ur po začetku simptomov, mehansko pa je strdek mogoče odstraniti do 24 ur od začetka simptomov.

Čeprav je možganska kap predvsem bolezen starejših s klasičnimi dejavniki tveganja, zdravniki po njenih besedah opažajo, da se pogosteje pojavlja tudi pri mlajših bolnikih. Pri njih je lahko povezana z rakom ali avtoimunskimi boleznimi.

Zdravnik Daniel Globokar z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta (URI) Soča je spregovoril o rehabilitaciji po možganski kapi. Okrevanje je najbolj intenzivno v prvih mesecih po možganski kapi. Zgodnjo rehabilitacijo izvajajo v ljubljanskem in mariborskem kliničnem centru ter bolnišnicah, nadaljnja pa poteka v zdraviliščih, negovalnih bolnišnicah, pa tudi v URI Soča, kjer zaradi velikega števila čakajočih bolnikov sprejemajo le najbolj prizadete bolnike.

Bolnikom po možganski kapi pomoč nudijo tudi v Združenju bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije. Predsednik združenja Milan Čuček je pojasnil, da se bolniki po kapi udeležujejo obnovitvenih rehabilitacij v zdraviliščih, spodbuja se tudi udeležbo v programih za vzdrževanje telesne zmogljivosti. Redna telesna vadba poteka pod vodstvom strokovnjakov, organizirajo pa tudi druženja za bolnike, predavanja in druge aktivnosti.