Ljubljana, 21. septembra - Ob letošnjem svetovnem dnevu ozaveščanja o družinski hiperholesterolemiji so strokovnjaki posebno pozornost namenili predvsem ženskam z omenjeno boleznijo. Na današnji novinarski konferenci Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije so izpostavili zgodnje odkrivanje bolezni in ustrezno zdravljenje, kar lahko tudi rešuje življenja.

Kot je društvo pojasnilo v sporočilu za javnost, je družinska hiperholesterolemija pogosta dedna motnja presnove, za katero je značilna povišana vsebnost t. i. slabega holesterola v krvi ali LDL. Močno povečuje tveganje za prezgodnji pojav bolezni srca in ožilja, ima pa jo približno ena oseba na 250 prebivalcev.

Ob letošnjem dnevu družinske hiperholesterolemije želijo dodatno pozornost posvetiti ženskam z boleznijo, ki se lahko tekom življenja soočajo s različnimi dodatnimi izzivi. Kot je povedal Urh Grošelj s kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, ženske redkeje dosegajo cilje zdravljenja skladno s smernicami in redkeje dobijo ustrezno terapijo in jih tako redkeje kot moške vrstnike ustrezno obravnavajo. Izpostavil je tudi povečanje holesterola med nosečnostjo in prekinitev zdravljenja zaradi nosečnosti.

"Pri ženski hiperholesterolemiji govorimo o najpogostejši prirojeni presnovni motnji, ki lahko hkrati ogroža življenje. Večina ljudi z motnjo v Sloveniji ne ve, da jo ima, s tem pa so izpostavljeni dodatnemu tveganju. Veliko odraslih oseb ima povišan holesterol, z izboljšanjem življenjskega sloga pa jih lahko veliko doseže cilje in pomembno zmanjša svoja tveganja. Pri osebah z družinsko hiperholesterolemijo pa gre za izrazite povišane vrednosti praktično od rojstva in te osebe so bistveno bolj ogrožene za kasnejše zaplete," je še opozoril Grošelj.

Miran Šebeštjen s kliničnega oddelka za kardiologijo v UKC Ljubljana je pojasnil tudi pomen in vlogo holesterola lipoprotein, ki je prepoznan kot eden od dejavnikov tveganja za koronarno bolezen. "Pri 95 odstotkih oseb h koncentraciji lipoproteina oziroma k povišanim vrednostim pripomore genetika. Poveča pa tveganje bolnikov z družinsko hiperholesterolemijo poleg že povečanega nivoja LDL holesterola. Ni pa nujno, da imajo vsi bolniki z družinsko hiperholesterolemijo tudi povečano koncentracijo lipoproteina," je povedal Šebeštjen.

Glede na nove evropske smernice svetujejo določitev vrednosti lipoproteina vsaj enkrat v življenju pri vsakem posamezniku, je izpostavil Šebeštjen. Po njegovih besedah sicer nimamo podatkov o vplivu spola tako na pojavnost družinske hiperholesterolemije, kot tudi povišane koncentracije lipoproteina, vendar se pri ženskah ponavadi odkrije približno 10 let kasneje kot pri moških, saj se klinično pomembna ateroskleroza pri ženskah prav tako pojavi približno 10 let kasneje kot pri moških.