Ljubljana, 22. oktobra - V Sloveniji bolnik, ko zboli, dobi vse možnosti zdravljenja. Tak sistem dolgoročno ne bo vzdržen, zato se je treba pogovarjati o optimizacijah, je na današnji okrogli mizi o inovacijah v zdravstvu opozorila Maja Južnič Sotlar iz društva Europacolon. Del odgovornosti morajo po njenih besedah prevzeti tudi bolniki sami.

Udeleženci današnje okrogle mize o inovacijah v zdravstvu, ki je potekala na konferenci HealthDay.si, so se strinjali, da je način plačevanja zdravstvenih storitev v Sloveniji zelo za časom, ne odraža kakovosti opravljene storitve, da pa je tudi zelo težko določiti, katera naj bodo merila kakovosti opravljene zdravstvene storitve, saj sploh ko gre za bolnike s hudimi boleznimi ali umirajoče, je ocenjevanje kakovosti storitve še težje.

Direktor Bolnišnice Topolšica Jurij Šorli je kot slabo izpostavil to, da Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) plača izvedbo storitve, ne pa njenega rezultata. Da je kakovost neke storitve težko primerjati tudi med izvajalci, je ponazoril na primeru bolnikov s pljučnico: če neka ustanova zdravi predvsem starejše bolnike, bo imela bistveno slabše rezultate zdravljenj kot ustanova, ki zdravi mlajše.

A po njegovem prepričanju je treba v Sloveniji spremeniti celoten sistem plačevanja. V cenah ZZZS je po njegovih opozorilih malo manevrskega prostora za izboljšave, saj plačilo ZZZS komaj pokrije stroške kadra.

Predstavnica ZZZS Anka Bolka je priznala, da javni zdravstveni sistem nima enotnih meril niti za posamezno specialistično dejavnost, da bi lahko na to vezali model plačevanja. "Če hočeš plačevati po izidih zdravljenja, moraš znati oceniti, kaj je pozitiven izid zdravljenja. Vse to je treba zelo modro ovrednotiti, da bi lahko vgradili v modele plačevanja. Prevesti izide zdravljena v evre je zahtevna stvar. Ne smemo ničesar podreti ali narediti stvari še slabše," je opozorila.

Šorli je izpostavil tudi vprašanje odgovornosti bolnika. Če ta ne upošteva priporočil zdravnika o zdravi prehrani, kajenju, gibanju, njegove bolezni ni mogoče urediti. Južnič Sotlarjeva je k temu dodala še pomen preventive še pred nastankom bolezni in sodelovanja v preventivnih programih. Kot je dejala, "naj še tako kritiziramo slovenski zdravstveni sistem, pri nas bolnik, ko zboli, lahko dobi vse, kar je na svetu znanega in registriranega. Tak sistem dolgo ne bo vzdržen".

Po besedah Bolke pa je treba zavarovanca "zavezati, da če nekaj dobi, mora tudi kaj prispevati". Odgovornost bolnika bi po njenem prepričanju lahko dosegli z nekimi bonusi, kar pa je po njenem mnenju resen izziv.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek-Travnik pa je opozorila, da so v preteklosti že bili poskusi uvajanja merjenja kakovosti opravljenih storitev v zdravstvu, a so se vsi klavrno končali, ali zaradi pomanjkanja sredstev, ker kriteriji niso bili pravilno zbrani, ali pa zato, ker njihovo uvajanje ni bilo v interesu ne izvajalcem ne regulatorjem. "Čaka nas veliko dela na informatiki in na iskanju pravih kazalcev, kako bomo merili. V Sloveniji capljamo daleč zadaj. Lahko bi naredili več," je ocenila.