Ljubljana, 27. novembra (STA) - Več kot 30 let po odkritju virusa hiv se je zaradi učinkovitih zdravil življenjska doba okuženih močno podaljšala, kakovost njihovega življenja pa izboljšala. Kljub temu pa se okuženi še vedno srečujejo z mnogimi težavami, predvsem v družbenem okolju. O tem, zakaj je hiv danes še vedno aktualen, bodo spregovorili udeleženci današnjega STAkluba. Poskušali bodo odgovoriti na vprašanja, zakaj neozaveščenost predstavlja tveganje predvsem za mlade, zakaj je pomembno zgodnje prepoznavanje okužbe, kje je Slovenija na področju preventive in zdravljenja ter zakaj je stigma v družbi še vedno prisotna.

Janez Tomažič s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana namreč opaža, da bolj kot sam virus težave povzročajo ljudje iz okolice okužene osebe. "Ljudje se še vedno zavestno ali podzavestno bojijo nalezljive smrti," je pojasnil za STA. Stigma je po njegovi oceni še vedno najhujša postranska škoda bolezni oseb, ki so okužene z virusom hiv.

Osebe okužbo zato skrivajo pred domačimi, prijatelji in sodelavci ter tudi pred zdravstvenimi delavci. "Če o tem vprašam svoje varovance, pravijo, da jim težav ne povzročajo zdravila in obiskovanje zdravnikov. Večina vseh težav je stigma in strah pred socialno osamitvijo, verbalnimi namigovanji, čudnimi pogledi," je še dejal Tomažič.

Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v Sloveniji živi okoli tisoč oseb, okuženih s hiv, med njimi pa približno tretjina za svojo okužbo sploh ne ve. Tudi stigma, diskriminacija in strah namreč otežujejo preventivo, saj zaradi pretiranega strahu pred pozitivnim izidom na testiranje pridejo prepozno. Za uspešno zdravljenje in preprečevanje nadaljnjih okužb je namreč ključno takojšnje testiranje.

Tomažiču se bosta na današnji okrogli mizi pridružili tudi nacionalna koordinatorica zdravstvene vzgoje za hiv/aids na NIJZ Evita Leskovšek in Tanja Povšič iz programa Mladi, zdravi in ozaveščeni Mestne zveze prijateljev mladine Ljubljana. Prek video prispevka se bo v pogovor vključil tudi Mitja Ćosić iz društva Legebitra.