Ljubljana, 12. novembra - Letošnjo nacionalno konferenco obvladovanja sladkorne bolezni, ki je danes potekala na daljavo, so zaznamovale posledice epidemije covida-19. Razpravljavci so tako opozorili, da je epidemija bolnikom otežila dostop tako do preventive kot zdravljenja. Znova so tudi poudarili, da sladkorna bolezen predstavlja veliko breme za javno zdravstvo.

Ivan Eržen z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je pojasnil, da je bilo leta 2007 v Sloveniji prepoznanih 111.000 bolnikov s sladkorno boleznijo, v letu 2019 pa jih je bilo že 132.300. Kot posebej zgovoren podatek je navedel, da se je med leti 2008 in 2019 število prejemnikov zdravil za zniževanje krvnega sladkorja povečalo za skoraj 40 odstotkov.

Kako veliko breme predstavlja sladkorna bolezen za javno zdravstvo, kažejo tudi preliminarni rezultati nacionalne raziskave Odkrijmo sladkorno, ki so jih tokrat prvič predstavili širši javnosti. Po besedah Darje Lavtar z NIJZ je v Sloveniji 79.000 bolnikov s sladkorno boleznijo, pri katerih bolezni še ni prepoznana. Sicer bo število sladkornih bolnikov v prihodnje še naraščalo.

Eržen je opozoril, da so med slovenskimi statističnimi regijami pomembne razlike v stopnji pojavnosti sladkorne bolezni, največja pa je Posavju in Zasavju. Pri tem je izrazil zaskrbljenost zaradi "nedopustno velikih" razlike glede preskrbljenosti s timi za diabetologijo v posameznih delih države. Tako je npr. preskrbljenost s timi na koprskem območju 2,7-krat boljša kot pa na celjskem.

Vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v Sloveniji Aiga Rurane je že v uvodu današnje konference z več kot 140 udeleženci poudarila, da je epidemija covida-19 povsod po svetu, še posebej pa v manj razvitih državah, kroničnim bolnikom, med katerimi so tudi sladkorni bolniki, otežila dostop tako do preventive kot zdravljenja. Negativne posledice se kažejo tudi pri odkrivanju bolezni.

Poleg tega kronični bolniki v primeru okužbe z novim koronavirusom sodijo med ogrožene skupine prebivalstva. Sicer po besedah razpravljavcev tudi v Sloveniji zaradi epidemije sladkorni bolniki težje pridejo do družinskega zdravnika ali diabetologa. Temu je pritrdila tudi anketa, ki jo je ob prvem valu izvedla Zveze društev diabetikov Slovenije. Bolniki so tako pogrešali osebni stik z zdravnikom.

Predsednik zveze Robert Gratton je dejal, da je bilo več težav z dostopnostjo do družinskih zdravnikov kot pa do diabetologov. Pogoste so kritike zaradi slabe dosegljivosti zdravnika po telefonu. Pokazale so se tudi razlike v dostopnosti med posameznimi občinami in regijami, še najbolj zadovoljni so bili bolniki na Koroškem. Na težave pri oskrbi bolnikov pa so opozorili tudi zdravstveni delavci.

Na primarni ravni so po besedah Barbare Jemec Zalar z ljubljanske katedre za družinsko medicino iskali izhod v telefonski komunikaciji med zdravnikom in bolnikom. Težava pa je bila tudi v tem, da si bolniki, čeprav bi njihovo akutno stanje to terjalo, zaradi nevarnosti okužbe pogosto niso upali iti do zdravnika. Tudi v bolnišnicah so se zatekli k obravnavi preko telefona, e-pošte in video povezave.

Na ljubljanski pediatrični kliniki so za mlade bolnike s sladkorno boleznijo takoj ob nastopu epidemije vzpostavili video tele-ambulanto. Po besedah Tadeja Battelina je bil odziv mladostnikov izjemno dober, saj se jih je kar 96 odstotkov odzvalo na povabilo. Poseben izziv za zdravstveno stroko pa je tudi spremljanje nosečnostne sladkorne bolezni v času epidemije.

Draženka Pongrac Barlovič s katedre za interno medicino na ljubljanski medicinski fakulteti je opozorila, da ima spremljanje zdravstvenega stanja nosečnic s pomočjo telemedicine tudi slabe plati, kot je povečanje bremena bolezni in več administriranja. Dobra plat telemedicine pa je po njenih besedah dostopnost in jo bo mogoče v večji meri uporabljati tudi po koncu epidemije.

V. d. generalne direktorice direktorata za javno zdravje Vesna Kerstin Petrič pa je spomnila na nastajanje nacionalnega plana za obvladovanje sladkorne bolezni za obdobje 2020-2030. Predlog plana so po njenih besedah ravno v sredo predstavili zdravstvenemu svetu, ki mu je le ob nekaj pripombah izrekel enotno podporo. Javna obravnava dokumenta se bo končala 21. novembra.