Ljubljana, 18. novembra - Izvozni produkt slovenskega zdravstvenega sistema bi morala biti usmeritev v kakovost in varnost, so bili na današnjem AmCham poslovnem zajtrku enotni strokovnjaki. Ob tem so poudarili pomen digitalizacije slovenskega zdravstva, opozorili na problem dolgih čakalnih vrst, pomanjkanja zdravstvenih kadrov in bega možganov v tujino.

Na poslovnem zajtrku, ki ga je organizirala Komisija za zdravstvo in kakovost bivanja, so strokovnjaki odprli različne problematike na področju slovenskega zdravstvenega sistema. Med drugim so kot ključen dejavnik pri kakovostni obravnavi pacientov izpostavili digitalizacijo. Direktor podjetja za programsko opremo Better Tomaž Gornik je ob tem poudaril, kako pomembna je ustrezna uporabo e-kartona, ki je pacientova zdravstvena kartoteka v elektronski obliki.

"Ne gre za to, da v državi nimamo infrastrukture za shranjevanje in prikaz podatkov, temveč za to, kako bomo zagotovili, da deležniki v zdravstvu polnijo ta sistem in ga tudi uporabljajo," je dejal. Kot je pojasnil, primarno zdravstvo zelo malo podatkov pošilja v elektronski zdravstveni karton, veliko zapisov je še vedno na papirju in to bi se moralo spremeniti. Kot primer dobre prakse je sicer izpostavil obdobje v času epidemije covida-19, v katerem se je zbiranje zdravstvenih podatkov v elektronski obliki povečalo.

Poleg digitalizacije so se dotaknili tudi problema dolgih čakalnih vrst. Po besedah izvršne direktorice Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo ter državljanke Evrope 2021 Kristine Modic slednje predvsem za onkološke bolnike pomenijo pozno diagnozo, slabšo prognozo, dražje zdravljenje in težje okrevanje. "Problem čakalnih vrt je v Sloveniji velik problem in na tem področju je potrebno narediti več, saj gre za samo preživetje bolnikov," je dejala.

Po mnenju člana strateškega sveta vlade za prenovo zdravstvenega sistema Dorjana Marušiča, smo v državi daleč od tega, da bi optimizirali dostopnost. "Če bi želeli to doseči, bi morali ob začetku simptomov bolnika pripraviti ustrezno pot gibanja, jo opremiti s spremljanjem in potem začeti meriti dostopnost tako, kot to počnejo v svetovnem prostoru, kjer spremljajo, kolikšen delež čakajočih pride do določenega posega, operacije v optimalnem času. V Sloveniji pa tega podatka nimamo," je pojasnil. Obenem je opozoril, da se dostopnosti ne da rešiti samo z dodatnimi sredstvi.

Na temo čakalnih vrst je profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Marko Pahor komentiral, da bi morali zdravnike tudi razbremeniti administrativnih obveznosti, ki so po njegovem mnenju v dobi digitalizacije nesmiselne.

Temi razprave sta bili tudi pomanjkanje kadrov v zdravstvu ter izgubljanje primarne rasti zdravstva. Kljub visokim izdatkom za zdravstvo ima Slovenija relativno malo zdravnikov, na 1000 prebivalcev zgolj 3,3. Kot izpostavljajo na komisiji pa so razlogi za nezadovoljstvo zdravnikov izgorelost, preobremenjenost, birokracija, pomanjkanje možnosti za strokovni razvoj, omejena avtonomija, ter zaznavanje nepravičnega in neustreznega plačila.

Tako po mnenju Marušiča, kot specializanta infektologije Davida Zupančiča je velik problem tudi odhajanje ljudi iz javnega zdravstvenega sektorja v privatni sektor in v tujino, kjer vidijo boljše tako delovne kot finančne možnosti. Zupančič je ob tem opozoril na nekatere skromne plače v slovenskem zdravstvenem sistemu in da je predvsem najmlajše zdravnike potrebno spodbuditi z ustreznim plačilom. "Le tako je namreč možno na ta delovišča privabiti več ljudi, kar posledično vodi v lažje delovne pogoje," je pojasnil.