Ljubljana, 6. maja - Ob prihajajočem evropskem dnevu ozaveščanja o možganski kapi so na virtualni novinarski konferenci v organizaciji Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije strokovnjaki poudarili pomembnost zdravega življenjskega sloga. Poudarili so tudi umanjkanje ozaveščenosti ljudi o hitrem ukrepanju ob sumu na možgansko kap skladno z geslom GROM.

Ljudje se po oceni predsednika društva in zdravnika, ki dela na kliničnem oddelku za žilne bolezni na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, Matije Cevca premalo zavedajo preventivnega preprečevanja nastanka možganske kapi, kar lahko dosežemo z gibanjem in zdravo prehrano.

Ob tem je dodal, da je odgovornost vseh, da so pozorni na opozorilne znake možganske kapi, ki si jih je lažje zapomniti pod geslom GROM. Slednje narekuje, da je treba pri neustreznem, zatikajočem in slabo razumljivem govoru, šibki roki ali nogi in povešenem ustnem kotu hitro poiskati pomoč, pri tem pa so izredno pomembne tudi minute, ki lahko rešijo marsikatero invalidnost kot posledico možganske kapi. Kot je še dejal Cevc, je v Sloveniji ozaveščenost ljudi na žalost premajhna.

Na neozaveščenost in čakanje ljudi na spontano izboljšanje stanja je opozoril tudi Štefan Mally iz nujne medicinske pomoči mariborskega zdravstvenega doma Adolfa Drolca. Po njegovih navedbah v Sloveniji vsak dan za možgansko kapjo zboli deset ljudi, pravočasne urgentne prevoze z reševalnimi vozili pa izvedejo manj kot v polovici primerov. Pri tem je zato pozdravil in predstavil vzpostavitev dispečerske službe zdravstva, ki prevzema nujne zdravstvene klice v več regijah, s čimer so pridobili dodatno možnost hitre aktivacije ekip.

Tudi specialistka interne medicine iz Splošne bolnišnice Jesenice Mateja Verdinek je ob predstavitvi poteka obravnave možganske kapi opozorila, da je ob sumu nanjo treba nujno čim prej poklicati medicinsko pomoč, zelo pomemben izvor podatkov pa so tudi poročanja očividcev in svojcev. Ob tem je še opozorila, da lahko zaradi nezdravega načina življenja kap prizadene tudi mlajše ljudi, kot so recimo 30-letniki.

Verdinkova je še dodala, da se v bolnišnici zavedajo, da je bila obravnava bolnikov zaradi ukrepov preprečevanja okužbe s koronavirusom nekoliko daljša, a so se kljub temu trudili, da do tega ne bi prihajalo in so možgansko kap obravnavali prioritetno. Ob tem je izpostavila tudi pomanjkanje nevrologov na območju celotne države.

Trenutno namreč ostalim bolnišnicam po državi pri obravnavi možganske kapi preko centra mreže TeleKap na pomoč priskočijo na nevrološki kliniki UKC Ljubljana. Kot je dodal nevrolog Matija Zupan, v pandemičnih razmerah zagotavljajo nemoteno oskrbo tudi najbolj zahtevnim bolnikom z možgansko kapjo. Je pa zaradi upoštevanja zaščitnih ukrepov tudi pri njih, predvsem v drugem valu, prihajalo do podaljšanega časa obravnave, delo pa je bilo precej stresno.

Zupan je med drugim komentiral tudi domnevne povezave med cepljenjem proti covidu-19 in trombozo ter dejal, da tovrstnega primera zaenkrat na nevrološki kliniki ne pomni.

Nika Goljar iz Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta (URI) Soča pa je opozorila na nezadostno zmogljivost znotraj služb, kjer potekajo rehabilitacijski postopki. Po njenih besedah so bili številni bolniki po preboleli možganski kapi tako že pred pandemijo deležni pomanjkljive oskrbe, v zadnjem letu pa se je stanje še poslabšalo. Čakalne dobe so se podaljšale, s tem pa so se povečale tudi obremenitve svojcev. Kljub temu se po besedah Goljarjeve v URI Soča trudijo storitve kar se da nemoteno izvajati, postopno pa uvajajo tudi pogoje za telerehabilitacijske storitve.

V evropski organizaciji za možgansko kap (ESO) in Zavezništvu za možgansko kap za Evropo (SAFE) medtem pozivajo ministrstva za zdravje po vsej Evropi, naj podpišejo izjavo v zvezi z akcijskim načrtom za ukrepanje ob možganski kapi za Evropo. Ministra za zdravje Janeza Poklukarja prosijo, naj to pobudo podpre in skupaj z drugimi evropskimi državami pokaže svojo zavezanost k izboljšanju preprečevanja in zdravljenja možganske kapi ter oskrbe in podpore po možganski kapi vsem državljanom Slovenije. S tem naj minister doda svoj glas v boju proti možganski kapi v Evropi, je v imenu omenjenih organizacij sporočila nevrologinja Bojana Žvan.