Piotr Czerkies je simpatični Poljak, ki ga je splet življenjskih okoliščin prinesel na mesto direktorja medicinskega oddelka na slovenskem predstavništvu inovativne farmacevtske družbe Novartis. Ko je začel delati v farmaciji, je bil prepričan, da je to le začasno, a ko je ugotovil, kako pomemben vpliv ima lahko njegovo delo na življenje ljudi, ni želel več oditi. Bil je del revolucije na področju presajanja organov, kar so omogočili učinkoviti zaviralci imunske odzivnosti,iz vsake njegove besede pa, poleg iskrivosti in humorja, sije nesporna predanost delu, ki ga opravlja.

Katero je vaše strokovno področje in kakšno delo opravljate?

Povedal sem vam, tole ne bo enostaven pogovor, in res - že pri prvem vprašanju imam težave podati preprost odgovor. Preden sem se pridružil farmacevtski družbi, sem bil kar uspešen raziskovalec in univerzitetni profesor, tako da si še vedno lahko pripisujem nekaj strokovnosti na nekaterih področjih biologije rib. V zadnjih dveh desetletjih pa sem postal pravi »insajder« farmacevtske industrije, saj sem si pridobil izkušnje na zelo različnih področjih, od trženja in prodaje do izobraževanja zdravnikov in kliničnih študij. Na podlagi lokalnih in regionalnih izkušenj sem postal strokovnjak za prenašanje rezultatov kliničnih študij v klinično prakso na različnih terapevtskih področjih, kot so kardiologija, imunologija in transplantacija organov.

Kako ste prišli do te točke v življenju?

Če sem iskren, tega nisem imel v načrtu. Kot univerzitetni profesor v času družbenih sprememb sem imel težave pri vzpostavljanju ravnovesja med delom in osebnim življenjem. Da bi pridobil več časa za družino in poskrbel za večjo finančno varnost, sem presedlal v farmacijo, vendar z mislijo, da bi to bila le začasna rešitev. Ko sem ugotovil, kako velik vpliv ima lahko moje delo na človeška življenja, sem se odločil opraviti izobraževanja, pridobiti znanje in izkušnje, da sem lahko prevzel funkcijo v medicinskem oddelku. To je bilo zahtevno, a mojo predanost in strast so v Novartisu opazili in me v teh prizadevanjih zelo podprli.

Kakšen je ta občutek, da ima vaše delo vpliv na življenja ljudi?

Zame je ta občutek, poleg moje družine, glavni vir energije in vztrajnosti. Srečo imam, da delam v eni najbolj inovativnih družb na svetu, v kateri razvijamo učinkovite rešitve za številne zdravstvene potrebe in bolezni. Na primer – bil sem priča dinamičnemu razvoju področja presajanja organov, kar so omogočili učinkoviti zaviralci imunske odzivnosti. Pravzaprav temu nisem bil le priča, bil sem del te revolucije, saj sem pomagal pri osveščanju ljudi, kar je vodilo k večjemu darovanju organov. Slovenskim bolnikom trenutno prinašamo tudi novo zdravljenje za srčne bolnike, ki pomembno zmanjšuje smrtnost in povečuje kakovost življenja. Naše sodelovanje z lokalno zdravstveno skupnostjo, ki temelji na izobraževanju in ni vezano le na posamezno zdravilo, neposredno vpliva na boljšo raven oskrbe in na boljše vodenje bolnikov. Da ima moje delo neposreden vpliv na izboljšanje življenja drugega človeka, je zame vir velikega zadovoljstva in ponosa. Po drugi plati zato čutim tudi odgovornost do tistih bolnikov, ki še čakajo na svojo priložnost, kar mi daje moč, da postanem ambasador njihovih potreb.

Kaj pa ste si želeli postati kot otrok?

Mislite poleg gasilca, policista, astronavta, voznika dirkalnih avtomobilov, bojnega pilota in rok zvezdnika? Odgovor je – kirurg. V osnovni šoli sem imel zoprno nesrečo, zaradi katere sem pet dolgih mesecev preživel v postelji. Ko so me pripeljali na urgenco, so zdravniki že razmišljali o amputaciji noge, a mlad in predan kirurg se je odločil, da jo bo poskusil rešiti. Za to, da lahko hodim, tečem in celo (slabo, a z navdušenjem) plešem, mu bom večno hvaležen. Ta izkušnja je v veliki meri vplivala na moje življenje, saj sem med okrevanjem prebral skoraj vse knjige, ki so bile na voljo v knjižnici, in se odločil, da s svojim življenjem naredim nekaj, kar bo imelo pomen.

Kljub vsemu sem nato namesto medicine izbral biologijo, da bi prispeval k varovanju okolja za prihodnje generacije. A ta »kirurg« se je še vedno skrival nekje v ozadju in čakal na pravi trenutek. Ta je prišel, ko sem se pogovarjal s profesorjem Zbigniewom Religo, srčnim kirurgom, ki je izvedel prvo uspešno presaditev srca na Poljskem. Ta legendarni človek mi je pomagal spoznati, kako pomemben vpliv na življenja ljudi ima lahko moje delo v farmacevtski industriji.

Kaj vas najbolj motivira pri vašem delu in življenju nasploh? Imate morda osebni moto, ki se ga držite?

Nimam, razen morda reka »Warto być przyzwoitym« (Vredno je bili dostojen, op.p.) Władysława Bartoszewskega, poljskega zgodovinarja in odpornika iz 2. svetovne vojne. V osebnem življenju me motivira sreča moje družine, pri delu pa je v središču bolnik. Dokler bodo obstajali bolniki, ki jim lahko moje delo pomaga, mi motivacije ne bo zmanjkalo. Zelo rad imam tudi sodelovanje z ljudmi, komunikacijo in interakcijo, zelo rad delam v ekipi. S tega stališča sem tu v Sloveniji zelo zadovoljen, saj imam priložnost sodelovati z res krasnimi ljudmi.

Za kateri vidik, področje vašega dela si želite, da bi ga ljudje bolje poznali? Katero je najpogostejše zmotno prepričanje v zvezi z vašim delom?

O farmacevtski industriji kroži kar nekaj mitov. Bodimo iskreni – to ni najbolj priljubljen posel na svetu. A »big pharma« ne pomeni le velikih prihodkov, temveč predvsem velikanska prizadevanja za razvoj zdravil. V neko okolje pridemo z veliko znanja in volje do sodelovanja pri reševanju obstoječih zdravstvenih potreb. Nismo dobavitelj zdravil, temveč dobavitelj rešitev. Naše izkušnje in znanje lahko zdravstvenemu sistemu pomagajo izboljšati njegovo učinkovitost in optimizirati razdelitev virov. A da to lahko dosežemo, nas mora družba videti kot resnega partnerja in ne kot prodajalca zdravil, ki ga zanima le dobiček.

Vas ob misli na razvoj in prihodnost človeškega zdravja navdaja optimizem? Zakaj? Na katerih področjih menite, da se bo največ spremenilo?

Raje bi rekel, da sem zadržani optimist. Splošno gledano je medicina v zadnjih desetletjih izjemno napredovala, človeško telo razumemo mnogo bolje, naša nova zdravila pa so bolj specifična, bolj ciljna in bolj učinkovita. Za našo družbo sta bili zadnji dve leti izjemni, saj smo na trg prinesli prvo gensko terapijo na področju oftalmologije in prvo onkološko terapijo z gensko spremenjenimi imunskimi celicami bolnika. Vidimo lahko tudi veliko pozitivnih sprememb v osveščenosti o zdravju in zdravem načinu življenja, manj dejavnikov tveganja in napredek v zdravstveni oskrbi pa se odražata v daljši pričakovani življenjski dobi. Omeniti je treba tudi vedno večjo prisotnost tehnoloških in telekomunikacijskih podjetij na področju zdravja, prihajajo nove naprave za spremljanje osebne aktivnosti in življenjskih funkcij ter z njimi povezane aplikacije, rastejo tudi telezdravstvene storitve. A hkrati se soočamo z novimi izzivi, kot so dolgoživa družba, okoljska problematika ter naraščajoči družbeni pritiski zdravstvenih stroškov, katerih reševanja se bomo morali lotevati sistematično.

Kako bo po vašem mnenju videti naša družba čez nekaj desetletij in kako bo k temu prispevalo to, kar delate vi?

To, kar raziskujemo na osnovni ravni danes, nam bo dosegljivo čez dvajset let. Tisto, kar smo že odkrili in danes testiramo, pa nam bo na voljo čez deset let. Pričakujemo lahko, da bodo zdravljenja bolj prilagojena potrebam posameznika, kar nam bo omogočalo natančnejša posredovanja, ki bodo upoštevala klinični status bolnika in njegov genom. Telezdravstvena revolucija bo preoblikovala način vodenja bolnika in omogočala stalen nadzor, zdravstvena posvetovanja na daljavo in časovno ustreznejša posredovanja.

Naša izobraževanja že sedaj vključujejo nekaj elementov, ki zdravstvene delavce pripravljajo na prihajajoče sistemske spremembe v vodenju bolnikov in ki večajo osveščenost bolnikov, da bodo lažje sodelovali v tem procesu. Boljši rezultat zdravljenja lahko pričakujemo, ko se bolj izobražen bolnik sreča z bolj izobraženim zdravnikom – in to je tisto, za kar skrbim jaz.