Naravoslovka po duši, simpatična, nasmejana in polna elana. Že v prvem trenutku je videti, da je našla svoje poslanstvo, da verjame v svoje delo in da ga opravlja s srcem. Kar precej delovnih ur preživlja v pisarni z razgledom na gore in veliko fotografijo jadrnice na steni. Spominja jo na morje in valove, pravi, med katerimi v prostem času tudi sama rada najde svoj mir. Rada ima stik z naravo, zato ji v pisarni dela družbo tudi mogočna zelena rastlina. Zanimajo jo novosti, nove tehnologije, napredek, raziskovanje. Ko govori o svojem delu, ji žarijo oči. Če v življenju delaš tisto, kar te veseli, se lahko zgodijo velike stvari, je prepričana. Pri svojem delu je vedno osredotočena na človeka, na bolnika, katerega kakovost življenja ali celo preživetje je odvisno od dela predanih ljudi v zdravstvu in farmacevtski industriji, prav takšnih, kot je Mojca Šelih, strokovni vodja medicinsko-regulatornega oddelka v podjetju Roche, farmacevtska družba. Podjetje je slovenska podružnica globalne farmacevtske skupine Roche. Družbo s sedežem v švicarskem Baslu je oktobra 1896 ustanovil Fritz Hoffmann-La Roche.

Mojca, katero je vaše strokovno področje in kakšno delo opravljate?

V našem oddelku skrbimo za registracije naših zdravil, opremljanje zdravil, ustrezno skladiščenje in sproščanje zdravil na trg. Neprestano spremljamo varnost naših zdravil, ko so že na trgu. Odgovorni smo tudi za medicinske informacije o naših zdravilih, za strokovna izobraževanja zdravstvenih delavcev in za izvajanje kliničnih raziskav. V našem oddelku imamo prav tako odgovorne osebe za kakovost na štirih področjih dobrih praks. Smo relativno majhen tim - nekaj več kot 40 nas je v celem podjetju, v mojem oddelku pa nas je 13.

Kako ste prišli do te točke v življenju?

V podjetju Roche sem že od leta 2001, 17 let. Svojo kariero sem začela kot strokovna svetovalka, kmalu pa sem se preusmerila v medicinski del, v izvajanje kliničnih raziskav. Klinične raziskave so me zanimale, saj si tukaj v okviru našega dela najbližje bolniku. Kasneje sem se usmerila na kakovost izvajanja kliničnih raziskav in izobraževanje. Za leto dni sem šla delat tudi na sedež našega podjetja, ki je v Baslu. Tam sem opravljala funkcijo regijske vodje kliničnih operacij za regijo. V okviru te funkcije smo se trudili v posameznih državah omogočiti pogoje, da bi se mednarodne klinične raziskave lahko izvajale v več državah. Po  vrnitvi v Slovenijo sem kmalu prevzela lokalno vodenje medicinske skupine, kasneje medicinskega oddelka in nato medicinsko-regulatornega oddelka. V zadnjem letu se mi je torej zgodilo kar nekaj sprememb.

Ali imate občutek, da vaše delo prispeva k reševanju življenj? Kako? In kakšen je ta občutek?

Ja, imam ta občutek. V to smo relativno hitro vpleteni že v okviru kliničnih raziskav, kjer zdravila spremljamo že od samega začetka. Zelo se trudimo, da bi raziskave pripeljali tudi v Slovenijo in da bi imeli tudi naši bolniki dostop do najnovejših zdravil. Vključitev vsakega bolnika v klinično raziskavo nam veliko pomeni, ker vemo, da bo imel v tistem trenutku najboljše klinične možnosti za zdravljenje. Velika paleta naših zdravil je za zdravljenje raka in bolezni, ki so ali življenjsko ogrožajoče ali pa zelo vplivajo na kakovost življenja. Pri svojem delu se tako vsak dan srečujemo z boleznimi, o katerih sicer neradi razmišljamo, zato znamo zdravje toliko bolj ceniti.
Kadar vidiš, da gre bolnikom v raziskavi in v klinični praksi dobro, pa je to prav poseben občutek. Počutiš se izpolnjeno. To je tisto, zaradi česar vsak dan prihajaš v službo. Pri našem delu je zelo veliko reguliranih zadev, vse postopke moramo imeti za vsak korak pisno dokumentirane, veliko je birokracije in ko se neka zgodba srečno izteče, je tudi vse to, kar delamo zraven, poplačano. Ravno danes šušti po hodniku – proslavljamo, ker smo uspeli bolniku s težkim primerom redke bolezni samo v 24 urah zagotoviti zdravilo iz tujine. Vsi v podjetju smo na dan, ko sicer nismo bili v pisarni, stopili skupaj in našli pot, da je bilo zdravilo v 24 urah že v bolnišnici pri bolniku, ki je tako dobil hitro pomoč   

Kaj ste si želeli postati kot otrok?

Želela sem si postati kemik. V osnovni šoli sem imela zelo dobro učiteljico kemije in prav ona me je navdušila za ta predmet. Kar nekaj iz razreda nas je hodilo na dodatni pouk kemije. Ko pa je postala kemija pri rednem pouku bolj komplicirana, sem pri dodatnem pouku ostala sama z učiteljico. Takrat sva malce pospešili tempo in se bolj poglobili v kemijo. Namesto na gimnazijo sem šla potem na srednjo kemijsko šolo, saj sem bila prepričana, da bom v tej smeri nadaljevala pot tudi na fakulteto. V srednji šoli smo se spoznali z različnimi vrstami kemije, ampak vse je bilo zelo vezano na proizvodnjo, kemija zaradi kemije pa se mi ni zdela tako aplikativna in pomembna, kot če se jo poveže s človekom. Želela sem si povezave s človekom, z zdravljenjem, da bi to znanje imelo širši pomen. Tako sem si pred izbiro fakultete premislila in se vpisala na fakulteto za farmacijo.

So na vašo odločitev, da se posvetite temu delu, vplivale kakšne osebne izkušnje? Nam lahko zaupate kakšne, katere izkušnje so to bile?

Farmacija je multidisciplinarna veda, ki ti da veliko širine in veliko možnosti, da se lahko usmeriš v različna področja dela, od lekarne do klinične farmacije, proizvodnje, raziskovanja. Diplomo sem delala iz področja biotehnologije. Raziskovalno delo v okviru diplome je bilo zelo zanimivo, vendar relativno daleč od bolnika. Želela pa sem, da bi bilo moje delo bližje bolniku. Zato sem si želela dela na koncu verige proizvodnje zdravil, v zaključnih kliničnih raziskavah ter uvajanju v klinično prakso. Zanimale so me inovacije in tako sem prišla v inovativno podjetje. V tistem času smo se v okviru biotehnologije o bioloških zdravilih učili samo iz knjig, Roche pa je bilo podjetje, ki je v klinično prakso uvedlo prvi biološki zdravili za zdravljenje solidnih in hematoloških tumorjev (med solidne sodi, denimo, rak dojke, med hematološke pa limfomi, op. p.), ki sta spremenili potek bolezni za te bolnike in še danes predstavljata pomemben mejnik zdravljenja. Ti zdravili sta predstavljali vrhunec biotehnologije tistega časa, kar smo na fakulteti študirali v knjigah. Čeprav nisem bila od samega začetka udeležena pri razvoju teh zdravil, pa sem kasneje postala vpletena v njihovo razvojno pot. Ko vidiš, kako so ta zdravila res spremenila prakso, si zelo ponosen na svoje delo.

Kaj vas najbolj motivira pri vašem delu in življenju nasploh? Imate morda osebni moto, ki se ga držite?

Po duši sem naravoslovka in imam rada znanost. Verjamem v z dokazi podprto medicino. Verjamem, da je znanost tista, ki vodi v napredek. Tako zasebno kot pri delu me zanimajo novosti, nove tehnologije in tudi iznajdljivost posameznikov. Zdi pa se mi tudi pomembno, da v življenju delaš tisto, kar te veseli, ter da si lahko zvest samemu sebi. Če tako delaš, si lahko pri delu tudi uspešen in zgodijo se velike stvari. Delo je pomemben del našega življenja, je pa pomembno tudi to, da si znamo narediti prijetne trenutke, da smo drug do drugega prijazni, da si tudi pomagamo in da znamo živeti življenje. To pomeni, da imaš interese, svoje zasebno življenje in hobije, da loviš ravnotežje med poslovnim in zasebnim življenjem. Lepo je, če te stvari v službi toliko motivirajo, da niso samo delo, ampak o njih rad govoriš tudi zasebno, da so na ta način tudi bolj organsko del tebe. Zasebno imam rada morje, rada jadram. Jadranje pa ni samo hobi, je kar način življenja.

Za kateri vidik, področje vašega dela si želite, da bi ga ljudje bolje poznali? Katero je najpogostejše zmotno prepričanje v zvezi z vašim delom?

Želim si, da bi ljudje malo bolj poznali to, kar farmacevtska industrija počne. Najpogostejša zmota je verjetno to, da je cilj našega dela zgolj dobiček. Delamo na enem najbolj reguliranih področij, vsak korak razvoja, proizvodnje in preizkušanja je uzakonjen in poteka skladno z dobrimi praksami. Vse to pa je vedno pod budnim očesom zunanjih inštitucij, ki nas kontinuirano preverjajo. Zdravila, ki pridejo pod takimi pogoji na trg, so po vseh strogih etičnih standardih preizkušena in dokazano učinkovita z ugodnim razmerjem varnosti nasproti tveganju. Da, z zdravili seveda ustvarjamo tudi dobiček, tako kot vse druge industrije. Ponosna pa sem na to, da je naša industrija v vrhu po investicijah dobička nazaj v razvoj novih zdravil. Na področju zdravil so potrebni zelo visoki vložki zaradi vseh zahtev in standardov, ki pa se ne zaključijo, ko zdravilo pride na trg, ampak trajajo cel življenjski cikel zdravila. K temu nas za razliko od drugih industrij zavezujejo tudi etični standardi. Naša industrija je pravzaprav spremenila potek življenja za ljudi – naši pradedje so umirali precej prej, ker takrat še ni bilo zdravil, ki jih imamo danes. Danes imamo daljšo pričakovano življenjsko dobo, zaradi napredka zdravstva in zaradi zdravil, ki jih imamo na voljo.

Vas ob misli na razvoj in prihodnost človeškega zdravja navdaja optimizem? Zakaj? Na katerih področjih menite, da se bo največ spremenilo?

Sem optimistična. Napredek znanosti in tehnologij je izjemen. Na voljo bomo imeli več tehnologij, ki bodo vplivale na to, kako živimo. Mislim, da se bo največ spremenilo na področjih zdravstva in ekologije. Nove tehnologije v zdravstvu že zdaj premikajo meje. Z genomskim profiliranjem tumorjev lahko že danes priporočamo zdravljenja na osnovi značilnosti posameznega tumorja, to zdravljenje je torej že zelo individualizirano. Medicinsko znanje eksponentno raste, izziv pa bo, kako to znanje obvladovati in kako temu slediti. Potrebovali bomo nove tehnologije, ki bodo znale to znanje sintetizirati v nek algoritem, da bomo lahko vse te informacije obvladovali. Nekatere nove tehnologije to že zmorejo. Vedno pa bo vprašanje, komu in kako bodo te tehnologije dostopne. Izziv bo tudi povezljivost vseh teh sistemov. Veliko podatkov imamo že zdaj v elektronski obliki, vendar še ne znamo vseh dobro povezovati.

Kako bo po vašem mnenju videti naša družba čez nekaj desetletij in kako bo k temu prispevalo to, kar delate vi?

Prihodnost bo zelo tehnološko obarvana, zdravstvo bo z novimi tehnologijami eksponentno napredovalo, s pomočjo tehnologij pa bo tudi dostop do zdravstva boljši. Z enim klikom bomo povezani z zdravnikom, farmacevtom in medicinsko sestro, ne bo več nujno iti v ambulanto. Že zdaj nosimo raznorazne merilnike, v prihodnosti pa bodo aplikacije, ki merijo parametre našega zdravja, povezane z zdravnikom, ki bo lahko preko njih nadzoroval naše stanje. Tako bo morda lahko videl, kakšen je srčni utrip bolnika, koliko se giblje, kako deluje zdravilo. Na voljo bodo nove tehnologije v diagnostiki, številne izvide bo lahko s pomočjo pametnih algoritmov odčitala umetna inteligenca, ne samo zdravnik. Računalnik so že naučili, kako lahko s pomočjo določenega algoritma zelo natančno loči sliko med melanomom in nemelanomom, podoben preboj je  tudi na področju oftalmologije. Vendar pa tudi čez 30 let tehnologija ne bo nadomestila človeka, ampak bo zdravnik za diagnosticiranje in zdravljenje imel na voljo več možnosti. Na voljo bo imel izvide in pametne algoritme na osnovi podatkov iz kliničnih raziskav in prakse v elektronskem sistemu. Vse bo dostopno v realnem času na računalniku, kar mu bo omogočalo odločitev na osnovi znanja, algoritma in njegovega poglobljenega pogleda v podrobnosti, kako optimalno zdraviti neko bolezen. Vsi relevantni podatki za odločitev bodo nekoč dostopni na klik, in to bo tisto, kar je prihodnost medicine.
Poznali in odpravljali bomo tudi vzroke bolezni in ne le simptomov. Naša zdravila bodo oblikovana za določen tip bolezni, povezan z genetskimi in drugimi značilnostmi, saj bomo z novimi tehnologiji tudi vedno bolje lahko opredelili posamezne bolezni. To znamo že danes in to področje gre v čedalje večje detajle. S pomočjo širokega genomskega profiliranja bomo določili tip tumorja za vsakega bolnika. Izdelovali bomo cepiva za zdravljenje raka, ki bodo izdelana za vsakega posameznika. Zdravila bodo odpravljala tudi vzroke bolezni. Ta prihodnost je že zdaj v naših laboratorijih.