Evropa izbira
Evropa ima priložnost izbrati
Evropa ima potencial, da postane vodilna regija na področju raziskav, razvoja in proizvodnje novih zdravil. Geopolitične spremembe na novo oblikujejo globalni prostor znanosti o življenju. Evropa lahko ostane konkurenčna v svetovni tekmi za farmacevtske naložbe, če bo gradila na svojih prednostih in sprejela odločne politične ukrepe.
Prednosti konkurenčnega farmacevtskega sektorja
Konkurenčnejši sektor bi prinesel jasne koristi za Evropo in njene prebivalce:
Hitrejši dostop bolnikov do zdravil.
Krepitev zdravja ljudi in skupnosti kot celote.
Manjše breme za zdravstvene sisteme, bolnišnice in osebje.
Več vrhunskih raziskav in razvoja v Evropi.
Večja zmogljivost za proizvodnjo zdravil.
Gospodarska rast v strateško pomembnem sektorju.
Kakovostna delovna mesta in znanja.
Večja odpornost na motnje v svetovnih dobavnih verigah.
Podatki za Evropo govorijo sami zase:
4-kratni donos za vsak evro, vložen v zdravje.
Dodatnih 10 bilijonov EUR bruto domačega proizvoda, ustvarjenega z vlaganji v zdravje.
60 milijonov življenj, ki bi jih lahko rešili.
Evropa ostaja zelo uspešna na področju znanstvenih objav, vendar ZDA privabljajo več kot dvakrat višje naložbe v raziskave in razvoj. Izziv za Evropo je, kako svoje vrhunsko znanje učinkoviteje preoblikovati v izdelke in storitve, ki bodo spodbujali boljše zdravstvene izide ter gospodarsko rast.
Nova stvarnost zahteva nov razmislek
Zdravstveni sistemi v Evropi so pod vse večjim pritiskom zaradi staranja prebivalstva in naraščajočega bremena kroničnih bolezni, hkrati pa obrambne in varnostne potrebe dodatno obremenjujejo državne proračune.
V takšnih razmerah so zdravstveni sistemi pogosto prisiljeni osredotočati se le na kratkoročno zniževanje stroškov, pri tem pa spregledajo priložnosti, ki jih ponujajo:
- boljše in učinkovitejše preprečevanje bolezni,
- kakovostnejša in bolj dostopna obravnava,
- dolgoročni prihranki, ki jih omogočajo inovativne rešitve in sodobna zdravljenja.
Evropa mora prepoznati, da so zdravstvene novosti naložba v bolj zdravo in vzdržno prihodnost in ne strošek.
Evropski odločevalci imajo izbiro: nadaljevati dosedanjo pot, na kateri morajo z enakimi ali celo manjšimi proračuni poskrbeti za vse več bolnikov, ali pa temeljito premisliti organizacijo zdravstvenih sistemov in razporeditev sredstev. To pomeni usmerjanje naložb v rešitve, ki prinašajo boljše zdravje, večjo vzdržnost zdravstvene oskrbe ter dolgoročno gospodarsko rast in varnost.
Primer: Hepatitis C
Z inovativnimi zdravili za hepatitis C lahko pozdravimo več kot 98 % bolnikov. Letno v EU preprečijo resne jetrne bolezni pri okoli 19.000 ljudeh in rešijo približno 850 življenj. Poleg izjemnih zdravstvenih koristi ta zdravila zdravstvenim sistemom prinašajo znatne prihranke – znižajo stroške oskrbe za približno 11.000 EUR na bolnika v primerjavi z nezdravljenimi.
Primer: Hepatitis C
Z inovativnimi zdravili za hepatitis C lahko pozdravimo več kot 98 % bolnikov. Letno v EU preprečijo resne jetrne bolezni pri okoli 19.000 ljudeh in rešijo približno 850 življenj. Poleg izjemnih zdravstvenih koristi ta zdravila zdravstvenim sistemom prinašajo znatne prihranke – znižajo stroške oskrbe za približno 11.000 EUR na bolnika v primerjavi z nezdravljenimi.
Primer: Hepatitis C
Z inovativnimi zdravili za hepatitis C lahko pozdravimo več kot 98 % bolnikov. Letno v EU preprečijo resne jetrne bolezni pri okoli 19.000 ljudeh in rešijo približno 850 življenj.
Poleg izjemnih zdravstvenih koristi ta zdravila zdravstvenim sistemom prinašajo znatne prihranke – znižajo stroške oskrbe za približno 11.000 EUR na bolnika v primerjavi z nezdravljenimi.
Primer: cepljenje proti HPV
Cepljenje proti HPV lahko prepreči več kot 27.000 primerov raka materničnega vratu na leto in prihrani 430.000 ur dela medicinskih sester.
Izziv
Ključni izziv je, da morajo vlade sredstva za nova zdravljenja zagotoviti takoj, v prvem letu, in praviloma izključno iz zdravstvenega proračuna. Hkrati pa se koristi in finančni prihranki teh zdravljenj uresničujejo postopoma, skozi celotno življenjsko obdobje bolnika, ter se porazdelijo med različne dele zdravstvenega sistema in družbe.
Evropske države z visokimi prihodki za inovativna zdravila na prebivalca porabijo približno polovico sredstev v primerjavi z ZDA.
Razlike izhajajo iz tega, kako vlade vrednotijo in povrnejo stroške novih rešitev. Priznati pravo vrednost zdravil pomeni:
- spremeniti način nagrajevanja novosti,
- razširiti ocenjevanje zdravil tako, da vključuje koristi za celotno družbo,
- pospešiti postopke določanja cen in umeščanja zdravil v sistem financiranja,
- povečati vlaganja v nova zdravljenja,
- odpraviti povračila (t. i. “clawback”).
Kaj so povračila?
Sistemi povračil (»clawback«) se med državami razlikujejo, vendar običajno zahtevajo, da farmacevtska podjetja vrnejo del prihodkov, če presežejo vnaprej določeno mejo prodaje. V praksi delujejo kot davek, pri čemer ni zagotovila, da se prihranki iz obstoječih ali starejših zdravil dejansko namenijo za financiranje novih terapij.
Kaj Evropa tvega?
Podatki so zgovorni:
- Svetovna vlaganja v raziskave in razvoj so se v obdobju 2012–2022 povečala za skoraj 60 %.
- V letu 2024 je farmacevtska industrija v Evropi namenila 55 milijard EUR za raziskave in razvoj.
- 44 % teh sredstev je bilo usmerjenih v klinične raziskave.
- Industrija zagotavlja 2,6 milijona delovnih mest po vsej regiji.
- Dostopnost inovativnih zdravil financiranih iz javnih sredstev se je močno zmanjšala – iz 42 % v letu 2019 na samo 29 % v letu 2024.
Evropa stoji pred pomembno odločitvijo: ali bo okrepila vlaganja v inovacije ter zagotovila spodbudno okolje za razvoj in proizvodnjo zdravil, ali pa bo prepustila konkurenčne prednosti drugim svetovnim regijam.
Evropa ima trdne temelje za oblikovanje prihodnosti. Ponaša se z vrhunskimi univerzami in raziskovalnimi ustanovami, ki poganjajo znanstveni napredek, ter zagotavlja univerzalno zdravstveno varstvo svojim prebivalcem.
Te prednosti Evropi ponujajo edinstveno priložnost, da ustvari globalno konkurenčen ekosistem ved o življenju – vendar le, če bo ključne odločitve sprejela že danes.