O vplivu sodelovanja zdravstvenih delavcev s farmacevtsko industrijo na stroko, posameznika in družbo je tekla beseda na zdaj že 8. Forumovem info zajtrku za predstavnike medijev v torek, 7. junija 2016. Sogovorniki so spregovorili o tem, zakaj zdravstveni delavci potrebujejo farmacevtska podjetja, zakaj farmacevtska industrija potrebuje zdravstvene delavce ter kako to sodelovanje vpliva na življenje posameznikov in spreminja družbo.

Udeležence je uvodoma pozdravila mag. Katarina Verhnjak, predsednica uprave Foruma, ki je poudarila, da je razvoj novih zdravilnih učinkovin vedno plod združevanja ekspertnih znanj in praktičnih izkušenj, zato je sodelovanje med vsemi udeleženci v tem trikotniku – bolniki, zdravniki in farmacevti – izjemno pomembno. “A to sodelovanje je pogosto predmet ugibanj in različnih, tudi napačnih interpretacij, zato smo osvetlitev teh odnosov z različnih zornih kotov izbrali za temo tokratnega info zajtrka,” je pojasnila Katarina Verhnjak.

Srečanje se je nato nadaljevalo s pričevanjema dveh bolnikov. Prvi je spregovoril Marko Korenjak, bolnik z Willebrandovo boleznijo (vrsta hemofilije) in predsednik društva Slovenija HEP. Njegovo življenje bi se brez razvoja novih zdravil, za katerega je sodelovanje med zdravstvenimi delavci in farmacevtsko industrijo ključno, končalo v zgodnji adolescenci. Otroštvo je preživel ob stalni skrbi, da se ne bi poškodoval, ob velikih količinah arašidov in jetrc, za katere so takrat verjeli, da pomagajo pri izboljšanju zdravstvenih stanj, vezanih na hemofilijo. Danes mu zdravila omogočajo, da je aktiven član družbe, da lahko potuje in se rekreativno ukvarja s športom.

Prav šport je izjemno pomemben tudi za Aladarja Belca, bolnika z juvenilnim revmatoidnim artritisom. Tudi on je bil prisiljen otroštvo preživeti v postelji in bolnišnicah, danes pa mu zdravila omogočajo, da na fitnesu dviguje 85-kilogramske uteži. “Zelo pomembna posledica sodelovanja med bolniki, zdravniki in farmacijo je tudi primeren nivo informiranosti. Uspešno se razbija stereotip, da so revmatska obolenja bolezni starejših, in danes se bolezen pri otrocih obravnava takoj. To je zelo pomembno, saj zgodnje prepoznavanje bolezni in učinkovito zdravljenje preprečujeta posledice, ki so lahko tudi trajne,” je poudaril Aladar Belec.

8. infozajtrk, 7. junij 2016
8. infozajtrk, 7. junij 2016

Prav izobraževanje zdravnikov, pri katerem zaradi pomanjkanja sredstev v državni blagajni ključno vlogo igra pomoč farmacevtske industrije, je bilo osredja tema pogovora s prof. dr. Matijo Tomšičem, predstojnikom Kliničnega oddelka za revmatologijo na UKC Ljubljana. »Prav jutri nas več z oddelka potuje na kongres v London, vsi imamo tam aktivno udeležbo. Brez donacije farmacevtske industrije tja enostavno ne bi mogli,« je opisal dr. Tomšič in poudaril, da se zdravniki s predstavniki farmacevtskih podjetij za potovanja na kongrese nikoli ne dogovarjajo osebno.  Čeprav so v javnosti kongresi v tujini tisti, ki zbujajo največ pozornosti, pa je prof. dr. Tomšič poudaril pomen izobraževanj in predavanj s strani specialistov za družinske zdravnike po Sloveniji. »Tudi tega ne bi mogli izvajati brez pomoči farmacevtske industrije, ne bi mogli izdati priročnikov za družinske zdravnike in drugih informativnih gradiv,« je našteval prof. dr. Tomšič.

Z video izjavo se je v srečanje vključil tudi prof. dr. Mitja Košnik, ki je spregovoril tudi o pomenu kliničnih raziskav, nato pa se je srečanje prevesilo v drugo polovico, v kateri je bilo govora predvsem o tem, zakaj farmacevtska podjetja potrebujejo zdravnike in o širših družbenih učinkih posledic sodelovanja med njimi.

Generalna sekretarka Foruma, mag. Barbara Stegel, je poudarila, da so zdravniki tisti, ki imajo neposreden stik z bolniki, zato je sodelovanje z njimi tako na raziskovalnem področju, kot pri spremljanju učinkovitosti zdravil, ki so že v uporabi, bistvenega pomena. Tudi ona je izpostavila pomen izobraževanja: »Vsi se lahko v življenju znajdemo v vlogi bolnika in tedaj si zagotovo želimo ob sebi imeti zdravnika, ki pozna celoten nabor najnovejših in najbolj učinkovitih zdravil in postopkov zdravljenja,« je dejala. Kot eno od pozitivnih posledic razvoja in uporabe inovativnih zdravil  v sodelovanju zdravnikov in farmacije je izpostavila tudi obsežne neposredne prihranke v zdravstvu in posredne prihranke pri socialnih transferjih. »Vsak dan manj, ki ga bolniki preživijo v bolnišnici ali doma na bolniški, predstavlja znaten prihranek.«

Mag. Katarina Verhnjak pa je spregovorila o pravilih igre, ki urejajo sodelovanje med zdravstvenimi delavci in farmacevtsko industrijo. »Ta so zelo stroga in nas zavezujejo na več ravneh. Regulirani smo z zakonodajo, s kodeksi na ravni EFPIA-e in z internimi pravili samih podjetij. Pri tem upoštevamo pravilo, da se držimo najstrožjega predpisa, če neko področje urejajo različni predpisi na vseh omenjenih ravneh. Poleg letalske smo tako najbolj regulirana industrija na svetu,« je opisala.

Njene besede je dopolnila tudi prof. dr. Bojana Beovič, predstavnica Zdravniške zbornice Slovenije, ki je prav tako poudarila pomen podpore farmacevtske industrije na področju izobraževanja zdravnikov in izpostavila, kako pomembno je, da v te odnose sodelovanja obe strani vstopata in jih izvajata kar najbolj transparentno.

Sodelovali so:

  • mag. Katarina Verhnjak, predsednica uprave FIRDPC
  • mag. Barbara Stegel, generalna sekretarka FIRDPC
  • prof. dr. Matija Tomšič, predstojnik Oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana;
  • dr. Mitja Košnik, Klinika Golnik
  • Marko Korenjak, bolnik z von Willebrandovo boleznijo (vrsto hemofilije) in predsednik društva Slovenija HEP;
  • Aladar Belec, bolnik z revmatoidnim artritisom

Osrednje teme:

  • Zakaj zdravstveni delavci potrebujejo farmacevtska podjetja?
  • Zakaj farmacevtska industrija potrebuje zdravstvene delavce?
  • Kako to sodelovanje vpliva na življenje posameznikov in spreminja družbo?